Ban Ki Moona v Kairu pregnali prolibijski protestniki
Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon se je danes v Kairu po srečanju s predstavniki Arabske lige zavzel, da bi svet v primeru Libije moral govoriti z enim glasom. Ko pa je obiskal še osrednji trg v Kairu, ga je množica protestnikov pregnala. Šlo naj bi za podpornike libijskega voditelja Moamerja Gadafija.
KAIRO> Množica na trgu Tahrir je vzklikala gesla proti ZDA in v podporo Libiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ko se je na trgu pojavil Ban s približno 15-člansko delegacijo, so protestniki planili proti njim in jih pregnali v stavbo, kjer ima sicer sedež Arabska liga.
Konec tedna bombardirali Libijo
Ban je skušal tako kot pred njim že drugi voditelji obiskati trg Tahrir, ki je simbol upora proti strmoglavljenemu egiptovskemu predsedniku Hosniju Mubaraku. Prejšnji teden je zbrane na trgu nagovorila tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton.
A konec tedna so zahodne sile začele s posredovanjem proti Gadafijevemu režimu v Libiji. VS ZN je namreč v četrtek z resolucijo odobril uporabo “vseh potrebnih sredstev” za uvedbo območja prepovedi letenja nad Libijo in za zaščito civilistov, to pa so zavezniki v soboto in nedeljo uveljavljali tudi z bombardiranjem in raketiranjem libijskih objektov, ki naj bi bili pomembni za libijsko zračno obrambo.
V Arabski ligi so si posredovanje predstavljali drugače
Prvotno je sicer uvedbo območja prepovedi letenja nad Libijo zahtevala Arabska liga, a je generalni sekretar Amr Musa v nedeljo že ocenil, da si tega, kar se zdaj dogaja v Libiji, niso predstavljali pod uvedbo prepovedi letenja in da to presega resolucijo VS ZN.
Ban pa je po srečanju z Muso opozoril, da bi “mednarodna skupnost morala govoriti z enim glasom za uresničevanje druge resolucije Varnostnega sveta,” je dejal. Izpostavil je, da so bili “močni in odločni ukrepi” edino možni zaradi podpore Arabske lige, da se uvede območje prepovedi letenja. K temu so namreč zunanji ministri članic lige pozvali 12. marca.
Resolucija ne poziva k invaziji na libijsko ozemlje
Tudi Musa je danes izjavil, da so bile njegove besede v nedeljo “napačno interpretirane”.“Ostajamo zavezani resoluciji VS ZN 1973 in ji ne nasprotujemo, še posebej, ker ne poziva k invaziji na libijsko ozemlje,” je dejal Musa.
Pojasnil pa je še, da ga je k nedeljskim besedam vzpodbudila predvsem zaskrbljenost za civiliste, ki bi bili lahko žrtve uveljavljanja območja prepovedi letenja. “In sodelujemo z Združenimi narodi, da bi zaščitili civiliste v Libiji,” je še dodal generalni sekretar Arabske lige.
Jemenski general prestopil na stran protestnikov
Medtem do sprememb prihaja tudi drugod v arabskem svetu. V Jemnu je eden najvišjih predstavnikov tamkajšnje vojske, general Ali Mohsen al Ahmar, danes sporočil, da se je pridružil protivladnim protestnikom. Njegovi objavi je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sledila namestitev tankov v pomembnih delih prestolnice.
Vojska zaščitila mlade protestnike
“Sporočamo, da podpiramo in ščitimo mlade, ki protestirajo na trgu pred univerzo v Sani,” je tudi v imenu svojih vojakov novinarjem dejal poveljnik oklepne divizije. Kot je dodal, kriza postaja vse “bolj zapletena” in “peha državo proti nasilju in državljanski vojni”. Dodal je še, da bodo “izpolnili svojo dolžnost pri ohranjanju varnosti in stabilnosti”.
Po današnji objavi jemenskega generala so na ulicah Sane - v bližini predsedniške palače, ministrstva za obrambo in centralne banke - že namestili tanke, poroča AFP.
Na severu države spopadi med šiiti in vojsko
Al Ahmar je najvišji predstavnik jemenske vojske, ki je doslej podprl opozicijo, ki si že več tednov prizadeva končati 32-letno vladavino jemenskega predsednika Alija Abdulaha Saleha. Protesti so se stopnjevali po minulem petku, ko je v streljanju na protestnike umrlo 52 ljudi.
O novem nasilju medtem poročajo s severa države, kjer je bilo v nedeljo v spopadih med šiitskimi uporniki in vojsko ubitih 20 ljudi. Po navedbah vojaških virov so se spopadali za nadzor nad strateško pomembnim vojaškim objektom. Kot poroča AFP, se vojska z uporniki na severu občasno spopada že od leta 2004, februarja letos pa je začela veljati prekinitev ognja. STA
