Bančniki so za operativen zakon o slabi banki

BRDO PRI KRANJU>France Arhar je na novinarski konferenci po koncu srečanja bančnikov opozoril, da je v Sloveniji na bančnem področju kar nekaj zakonov, ki so le mrtva črka na papirju. Omenil je zakon o hipotekarni in komunalni obveznici. Bančniki si ne želijo, da bi bilo tako tudi z zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.

V ta namen so se v četrtek srečali tudi z ministrom za finance Janezom Šušteršičem. Ta jim je obljubil, da bodo bančniki in stroka vključeni v pripravo podzakonskih aktov, tako da bodo lahko presodili, ali so osnutki podzakonskih aktov taki, da bo zakon lahko zaživel v praksi.

Možnost, ne prisila

Arhar je novinarjem tudi jasno povedal, da zakon, s katerim naj bi reševali vprašanje slabih terjatev v bančnem sistemu, ne sme biti prisila. Biti mora odprt, da lahko banke presodijo, kaj se jim izplača storiti.

Zakon o slabi banki zato bančniki razumejo kot možnost in ne kot prisilo, na podlagi podzakonskih aktov pa naj bi precenili, kaj je najbolj primeren način ukrepanja za rešitev tega perečega problema bančnega sektorja.

Zakon sicer v osnovi predvideva prenos slabih bančnih terjatev na posebno državno družbo za upravljanje terjatev bank, banke pa naj bi v zameno dobile obveznice z državnim poroštvom. Arhar je opozoril, da se v zadnjem času ruši nekdanja dogma, da so državne obveznice in poroštva povsem netvegan finančni instrument.

Ob dodatnem znižanju bonitetne ocene Slovenije bi se tako lahko postavilo vprašanje uporabnosti tovrstnih obveznic za tako imenovano sekundarno likvidnost oziroma refinanciranje pri Evropski centralni banki. Ta je v trenutku, ko na medbančnem trgu še naprej vlada nezaupanje, eden glavnih virov likvidnosti.

Za večjo vlogo upnikov v primeru stečaja

Drugo pomembno sporočilo tokratnega cehovskega srečanja bančnikov je poziv k združitvi moči in strokovni diskusiji o odprtih vprašanjih ter k iskanju skupnih imenovalcev z dolžniki v gospodarstvu za rešitev njihovih finančnih stisk. Bančniki se namreč po Arharjevih besedah zavedajo, da je od zdravja dolžnikov odvisno tudi zdravje bank.

Zato so pripravili tudi predloge za spremembe stečajne zakonodaje, da se omogoči večja prožnost za upnike pri konverziji terjatev v kapital in večja vloga upnikov v odnosu do lastnikov. Večkrat so z Banko Slovenije tudi razpravljali o načinu reševanja težav gospodarstva oziroma o tem, ali iskati rešitve za dolžnike in kateri so dolžniki, ki se jih izplača reševati.

Namestnik guvernerja Banke Slovenije Janez Fabijan je pojasnil, da so analizirali razmere v podjetjih, ki so perspektivna, a sorazmerno visoko zadolžena in razpravljali o potencialnih ukrepih.

Arhar: Vsi veliki dolžniki poslujejo s skoraj vsemi bankami v Sloveniji

Mnenje je, da obstaja kar nekaj možnosti za reševanje teh podjetij, ki pa še niso operacionalizirane. Banke bodo skušale s podjetji poiskati operativne rešitve, na tej podlagi pa se bo predlagalo tudi ustrezne spremembe zakonodaje.

Po Fabijanovih pojasnilih glede konkretnih podjetij in bank tudi v okviru zakona o slabi banki obstaja možnost, da se slabe terjatve ne bi izločilo na državno družbo, temveč bi se jih reševalo ločeno znotraj bančnega sistema.

Tudi Fabijan pa se zaveda, da bo treba odpraviti previsok finančni vzvod slovenskih podjetij, država pa mora v ta namen sprejeti ustrezne spremembe stečajne zakonodaje in zakonodaje o prevzemih.

Po Arharjevih besedah pa je kriza pokazala tudi, da imajo vsi veliki dolžniki odnose s praktično vsemi bankami v Sloveniji. Ravno zato so popravili priporočila za skupno nastopanje bank v odnosu do skupnega dolžnika.

Velike zgodbe bi se sicer po Arharjevem mnenju laže reševale, če bi se ti veliki projekti v prvem koraku financirali po logiki sindiciranih posojil. V združenju sicer iščejo rešitve, kako bi lahko banke mimo korporativne zakonodaje posegle v podjetja in poslale vanj svojega prokurista.

Bojijo se umika tujih lastnikov

Na posvetu bančnikov je bilo govora tudi o predlaganih davčnih spremembah, še posebej o predlogu davka na finančne storitve. Po Fabijanovih navedbah tudi v Banki Slovenije nasprotujejo temu novemu davku.

Pojasnil je, da bančni sistem ustvarja bruto prihodek v višini približno treh odstotkov bruto domačega proizvoda in tako ne ustvarja ekstremnih dobičkov, kot na primer v ZDA. Njegova vloga je zelo blizu tistemu, kar naj bi v osnovi predstavljalo finančno posredništvo.

Glede davka na bilančno vsoto, ki naj bi banke spodbudil h kreditiranju, pa je Arhar povedal, da bi lahko resnične učinke dal šele čez kar nekaj let, zato za trenutne razmere ni smiseln.

Arhar pravi, da je treba vedeti, da nekatere banke, v veliki meri tiste v tuji lasti, ustvarjajo tudi dobiček, njihovo davčno breme pa se vse bolj krepi.

V združenju zato predlagajo, da se predlagane davčne spremembe ob zavedanju odgovornosti in nalog bank ponovno proučijo. Zaradi trenutnih slabih razmer na trgu se ob krepitvi davčnega bremena bojijo tudi umika določenih tujih lastnikov iz Slovenije.

Fabijan: Banke so srce gospodarstva

Arhar je sicer izpostavil, da je bilo tokratno srečanje bančnikov zelo dobro obiskano in da je bila razprava med bančniki, bančno stroko in predstavniki države ter Banke Slovenije dobra. Tudi v Banki Slovenije ocenjujejo srečanje kot zelo konkretno analizo razmer v Sloveniji in proučitev konkretnega ukrepanja s strani bank in podjetij, da se pospeši reševanje trenutnih težav.

Slovenska gospodarska rast namreč temelji in bo še temeljila na financiranju preko bančnih posojil, je dejal Fabijan, zato so banke srce gospodarstva. Trenutno stanje je po njegovih besedah tako, da srce dela, bolnik pa negibno leži. Finančno posredništvo tako ne opravlja posla, da bi bolnik vstal in shodil, temveč le ohranja njegovo pasivnost.

Ravno za to je treba hitro ukrepati, za slovenske neuspehe pa so po Fabijanovih besedah dejavniki pretežno notranji, zato bi morali sami iskati rešitve in izgovorov ne bi smeli iskati v zunanjem okolju.

STA