Barroso: Enotni trg najboljše orožje proti krizi

BRUSELJ>Jose Manuel Barroso je na mednarodni konferenci, ki poteka ob začetku tedna enotnega trga, spomnil, da smo v času krize priča nacionalističnim poskusom, zato moramo preko trajnostne rasti in ustvarjanja delovnih mest obnoviti evropsko skupnost. “Najboljši način za ustvarjanje delovnih mest je, da enotnemu trgu pustimo, da se razvija,” je dejal in dodal, da moramo odstraniti omejitve in ustvariti okolje, v katerem lahko ta projekt izkoristi svoje potenciale.

Nobelova nagrada za mir, ki letos roma v roke EU, je po Barrosovem mnenju priznanje, da je EU politični projekt za mir in da je bil napredek dosežen na gospodarskih temeljih. Te temelje moramo zdaj okrepiti, če želimo doseči močnejšo Evropo, ki je v interesu ljudi. “Enotni trg je del ambicioznega projekta za močnejšo Evropo,” je dejal.

Monti: Enotni trg predstavlja najboljše v EU

Zbrane je preko video povezave nagovoril tudi italijanski premier in nekdanji evropski komisar za notranji trg in storitve Mario Monti. Poudaril je, da predstavlja enotni trg vse najboljše, kar je v EU. Cilj notranjega trga je zelo preprost - ustvariti območje brez omejitev, kjer se lahko blago, storitve, kapital in ljudje svobodno gibljejo. To je sicer zelo tehnična naloga, a hkrati tudi najbolj konkreten primer vrednot, na katerih je utemeljena EU - odprtost, svoboda izbire in vladavina prava, je ponazoril Monti.

Enotni trg lahko dosežemo korak za korakom - vedno obstajajo deli, ki jih je treba dopolniti, ali področja, ki jih je treba nasloviti. Čeprav kriza v območju evra danes predstavlja grožnjo notranjemu trgu, moramo zagotoviti, da ostane njegov projekt živ, je pozval Monti.

20-letnica notranjega trga EU

Evropski komisar za zdravje in zaščito potrošnikov John Dalli je kot tri najpomembnejše dosežke enotnega trga navedel večjo varnost, večjo izbiro dobrin in storitev, ki so lažje dostopne in si jih lažje privoščimo.

1. januarja 2013 bo minilo 20 let, odkar je v praksi zaživel notranji trg oziroma štiri temeljne svoboščine - prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi. EU obletnico praznuje že letos, ker je Enotni evropski akt iz leta 1986 kot datum uresničitve te faze integracije določil leto 1992. To je razlog, zakaj je “posebno” že leto 2012. EU želi v tednu enotnega trga odpreti razpravo o dosežkih in izzivih, ki še čakajo enotni trg.

Tendenca k zaščiti domačega gospodarstva

Notranji trg predstavlja temeljni kamen, na katerem se gradi ostala področja delovanja EU, je povedala docentka za pravo EU na mariborski pravni fakulteti Janja Hojnik. “Rekli bi lahko celo, da tudi če bi EU zaradi vseh sodobnih razprtij razpadla, se ta arhitektura ne bi do temeljev porušila, temveč bi notranji trg ostal. Težko si je, denimo, predstavljati, da bi države članice med seboj ponovno vzpostavile carine, ki jih ni že skoraj 45 let,” je dejala.

To seveda ne pomeni, da notranji trg deluje optimalno. “Najdemo namreč vrsto opravičljivih in še več neopravičljivih ovir, s katerimi države članice in zasebni subjekti tako ali drugače diskriminirajo blago, delavce, storitve in kapital iz drugih držav članic, da bi s tem zaščitili domače gospodarstvo,” je pojasnila Hojnikova.

Skeptični do uvoza

Zelo razširjeno je stališče, tako Hojnikova, da nam koristi samo izvoz, uvoz pa nam škodi. “Posledično bi lahko rekli, da se po 20 letih delovanja notranji trg kaže kot šepajoč mladenič, ki na eni nogi trdno stoji, v drugi pa nima prave moči,” je ponazorila.

Poglobljeno gospodarsko sodelovanje med državami povečuje politično stabilnost in ekonomsko blaginjo. “Ob tem mora vsaka država članica razumeti, da nobena integracija, pa tako tudi ne notranji trg EU, ni v vseh vidikih pozitivna, ampak je zgolj v povprečju bolj pozitivna kot negativna. Ne moremo torej pričakovati, da bodo prav vsi državljani in podjetja imeli koristi od slovenskega članstva na notranjem trgu, temveč zgolj tisti, ki se lahko najbolje prilagodijo njegovim načelom,” je opozorila Hojnikova.

STA