Barroso je ostro kritiziral vlade
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je danes v govoru o stanju EU v Evropskem parlamentu v Strasbourgu predlagal uvedbo evropskega davka na finančne transakcije. V govoru je ostro kritiziral ravnanje vlad držav članic pri soočanju s krizo.
STRASBOURG> Evropski poslanci pa so potrdili zakonodajni sveženj za zaostritev proračunske discipline.
Predlog davka na finančne transakcije v 27 članicah EU je bil najpomembnejša konkretna novica v Barrosovem govoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. To je bil sicer njegov drugi govor o stanju unije po vzoru bolj poznane ameriške prakse.
"Čas je, da finančni sektor vrne prispevek družbi," je poudaril šef komisije in požel bučen aplavz evropskih poslancev. Evropski davek na finančne transakcije bi lahko po njegovih besedah letno prinesel približno 55 milijard evrov.
Komisija predlaga obdavčitev vseh transakcij s finančnimi instrumenti med finančnimi institucijami, če ima vsaj ena od strank pri poslu sedež v EU. Trgovanje z delnicami in obveznicami bi bilo obdavčeno na stopnji 0,1 odstotka, z izvedenimi finančnimi proizvodi pa na stopnji 0,01 odstotka.
Predvideno je, da bi šla več kot polovica pobranega davka v proračun unije, preostalo pa državam članicam. Predlog davka je sicer pomemben del predloga naslednjega večletnega proračuna unije za obdobje 2014-2020 in naj bi tako začel veljati 1. januarja 2014.
V EU sicer ni soglasja glede uvedbe davka na finančne transakcije, predvsem zaradi nasprotovanja Velike Britanije, ki se boji za londonski City, največje finančno središče v Evropi, in opozarja, da bi uvedba davka zgolj v Evropi pomenila selitev posla drugam.
Če Britanci ne bodo pripravljeni popustiti, obstaja možnost, da bi davek uvedle le države v območju evra. To možnost je pred dnevi na neformalnem zasedanju finančnih ministrov EU v Vroclavu na primer nakazal belgijski finančni minister Didier Reynders.
Banke davek vidijo kot nesmisel
V Združenju evropskih bank (EBF) so se na predlog komisije odzvali s pozivom k nadaljnjemu dialogu in uvedbo davka na finančne transakcije na evropski ravni označili za "nesmisel".
Uvedba takšnega evropskega davka bi lahko namreč po mnenju EBF povzročila premik nekaterih poslovnih dejavnosti v druge dele sveta in imela s tem negativen učinek na financiranje evropskega gospodarstva in tudi na zaposlovanje.
Barroso je okrcal članice EU
Glavno politično sporočilo Barrosa pa je bilo po mnenju mnogih političnih analitikov ostra kritika obnašanja vlad držav članic pri premagovanju krize in poziv h krepitvi "metode skupnosti", torej moči komisije in parlamenta.
Sedanja dolžniška kriza je namreč po Barrosovih besedah nastala predvsem zaradi "ozkih nacionalnih interesov, ki evropskemu projektu preprečujejo napredek". "Ni Evropa tista, ki ni izpolnila zavez, temveč nekatere vlade držav članic," je dodal.
Barroso je opozoril, da "smo na ključni zgodovinski prelomnici - če ne bomo šli naprej z integracijo, bomo soočeni s fragmentacijo". "Da, zmoremo najti izhod iz krize. Ne samo, da zmoremo - moramo!" je poudaril.
Grčija je “maraton”
"Grčija je in bo ostala članica območja evra," je še izpostavil šef komisije in si spet prislužil velik aplavz evropskih poslancev. Grčija "ni šprint, je maraton", je še ponazoril in dodal, da potrebujemo "tako disciplino kot solidarnost" ter "tako rast kot stabilnost".
Odzivi poslancev so bili različni - nekateri so predsednika komisije imenovali "Barroso Levjesrčni", drugi so ga ostro kritizirali, a večina se mu je pridružila v kritiki vloge držav članic in pozivu h krepitvi institucij, torej komisije in parlamenta.
Evropski poslanci iz Slovenije so v glavnem pozdravili Barrosov govor, predvsem kritike na račun delovanja v nacionalnem interesu in poziv k skupnemu evropskemu delovanju, a večina je tudi opozorila na to, da besedam morajo slediti dejanja.
Učinkoviti s podporo, ne z dvomi
Barroso je na koncu poslancem v odzivu na njihove kritike in mnenja položil na srce, da za učinkovito delovanje potrebuje vso njihovo podporo, ne dvomov. Svojim dragim ne rečeš "rad te imam, toda", temveč jim rečeš "rad te imam, pika", je ponazoril.
Evropski poslanci so sicer danes potrdili sveženj šestih zakonodajnih predlogov, ki predvidevajo zaostritev proračunske discipline in krepitev nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji v EU.
Po navedbah parlamenta bo sveženj, v bruseljskem žargonu imenovan "6 pack", poskrbel za to, da bo v EU v prihodnje "manj barantanja in več preglednosti pri gospodarskem upravljanju".
Najtrši oreh v pogajanjih je bil način glasovanja o sankcijah za kršitelje. Na koncu je bila sprejeta odločitev, da se bo o sankcijah odločalo z obratno večino. To pomeni, da bo odločitev komisije veljala za sprejeto in obvezno, razen če je članice območja evra ne bodo večinsko zavrnile.
Sveženj velja za pomemben element pri zagotavljanju celostnega odziva na finančno in gospodarsko krizo.
STA
