Belgija je po 535 dneh končno dobila vlado

Svet
, posodobljeno:

Belgijske politične stranke so v sredo zvečer, 535 dni po parlamentarnih volitvah, vendarle sklenile načelen dogovor o oblikovanju vlade pod vodstvom Elia Di Rupa. Zdaj se morajo stranke dogovoriti še o razdelitvi ministrskih položajev, vlada pa bi lahko prisegla že v začetku prihodnjega tedna, poročajo tuje tiskovne agencije.

Belgijske politične stranke so v sredo zvečer, 535 dni po parlamentarnih volitvah, vendarle sklenile načelen dogovor o oblikovanju vlade pod vodstvom Elia Di Rupa (na fotografiji)
Belgijske politične stranke so v sredo zvečer, 535 dni po parlamentarnih volitvah, vendarle sklenile načelen dogovor o oblikovanju vlade pod vodstvom Elia Di Rupa (na fotografiji)Francois Lenoir

BRUSELJ> Podrobnosti o programu vlade še niso znane, saj ga morajo najprej dokončno potrditi v vseh strankah, kar naj bi se zgodilo konec tedna. Vlada naj bi prisegla v ponedeljek ali v torek, nato bo sledilo še glasovanje o zaupnici v parlamentu.

Konec tedna naj bi bilo tudi znano, kdo bo zasedel ministrske položaje v vladi frankofonskega socialista Elia Di Rupa. Ta bo po 32 letih prvi francosko govoreči premier Belgije in tudi prvi socialist na tem položaju po letu 1974.

Rekorderka v brezvladju

Državo od razpisa volitev aprila lani vodi začasna vlada, na čelu katere je Yves Leterme. Volitve so bile 13. junija lani, vse odtlej pa se strankam zaradi razlik v stališčih med frankofonskim jugom in flamsko govorečim severom ni uspelo dogovoriti o oblikovanju vlade in Belgija je postala svetovna rekorderka v trajanju brezvladja.

V novi vladni koaliciji bodo po tri flamske in valonske stranke, in sicer socialisti, krščanski demokrati ter liberalci. V njej pa ne bo najmočnejše politične stranke flamsko govorečega dela, nacionalistov N-VA.

Kriza je prisilila oblikovanje vlade

Stranke je k dogovoru o oblikovanju vlade očitno prisilila šele kriza. Bonitetna agencija Standard & Poor's je namreč nedavno znižala kreditno oceno Belgije, povečali so se pribitki na belgijske dolgoročne državne obveznice, Belgija pa je tudi pod pritiskom EU, naj zniža previsok proračunski primanjkljaj.

STA