Belorusiji se po množičnih protestih obeta nov val stavk

Svet
, posodobljeno:

V Belorusiji bodo po koncu tedna, ki so ga zaznamovali množični protesti proti dolgoletnemu voditelju Aleksandru Lukašenku, po napovedih potekale številne stavke, h katerim so pozvali opozicijski voditelji, poroča na svoji spletni strani britanski BBC. Dogajanje v Belorusiji je medtem obsodil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.

V Belorusiji bodo po koncu tedna, ki so ga zaznamovali množični 
protesti proti dolgoletnemu voditelju Aleksandru Lukašenku, po 
napovedih potekale številne stavke, h katerim so pozvali opozicijski voditelji. (Foto vir: Wikipedia)
V Belorusiji bodo po koncu tedna, ki so ga zaznamovali množični protesti proti dolgoletnemu voditelju Aleksandru Lukašenku, po napovedih potekale številne stavke, h katerim so pozvali opozicijski voditelji. (Foto vir: Wikipedia)

MINSK > Že minuli teden so z delom prekinili zaposleni v številnih državnih podjetjih, ki so tako izrazili svojo solidarnost s protivladnimi protestniki, stavke pa se bodo predvidoma nadaljevale tudi ta teden, poroča BBC.

Kot je danes ob obisku obrata proizvajalca tovornjakov MZKT v Minsku poudaril Aleksander Lukašenko, ne bi smel nihče pričakovati, da ga lahko v karkoli prisili. "Govorite o nepoštenih volitvah in želite poštene? Imam odgovor za vas. Imeli smo volitve. In drugih volitev ne bo, razen če me ubijete," je bil jasen. Po njegovih besedah se mora oblast deliti v skladu z ustavnim procesom in ne z uličnimi protesti. Pri tem naj bi sicer izrazil pripravljenost na delitev oblasti in dodal, da že pripravljajo ustavne amandmaje, ki bi to omogočili, a ne pod pritiskom in ne preko protestov. Obrat MZKT je sicer eden tistih, kjer so se delavci danes odločili za stavko, in Lukašenko naj bi s helikopterjem prišel v tovarno na pogovor z njimi. Ob tem so se pred tovarno zbrali protestniki in stavkajoči delavci iz drugih tovarn ter voditelju, medtem ko je skušal nagovoriti delavce, vzklikali "Odidi" in "Ne bomo pozabili, ne bomo odpustili". Stavki so se danes med drugim pridružili tudi zaposleni na državni televiziji, poroča britanski BBC. Televizija je na twitterju objavila posnetek praznega uredništva. Novinarji so se stavki pridružili v znak protesta proti cenzuri in volilnim izidom.

Lukašenko Belorusiji s trdo roko vlada že vse od leta 1994

Množični protivladni protesti sledijo spornim predsedniškim volitvam 9. avgusta, na katerih je znova - vsaj sodeč po uradnih izidih - prepričljivo, s kar 80-odstotno podporo, zmagal Lukašenko in si tako zagotovil že šesti mandat na čelu države. Belorusiji s trdo roko sicer vlada že vse od leta 1994.

Protestniki zahtevajo spremembe in opozarjajo, da so bile volitve lažne. Po njihovem je zmagovalka opozicijska 37-letna Svetlana Tihanovska, ki je medtem zbežala v Litvo. Tihanovska naj bi po uradnih izidih prejela le dobrih deset odstotkov glasov, sama in njeni privrženci pa vztrajajo, da jih je v resnici nekje med 60 in 70 odstotki.

Največje demonstracije v zgodovini neodvisne Belorusije

Po navedbah opozicije in neodvisnega beloruskega portala Tut.by so bile nedeljske demonstracije "največje v zgodovini neodvisne Belorusije". Samo v Minsku naj bi se zbralo okoli 220.000 ljudi, protesti pa so potekali tudi v več drugih beloruskih mestih. Proteste sicer spremljajo poročila o brutalnem nasilju s strani varnostnih sil in množične aretacije. Od volitev naj bi po navedbah BBC aretirali že okoli 6700 ljudi, številni od njih poročajo, da so bili v priporu izpostavljeni mučenju.

Medtem ko se protivladni protesti vrstijo že ves teden, je v nedeljo v Minsku prvič potekalo tudi zborovanje v podporo Lukašenku. Voditelj, ki se očitno ni pripravljen umakniti, je zbrane pozval, naj branijo državo in njeno neodvisnost. Opozicijske voditelje je označil za "podgane", ki jih je treba zatreti, ter ocenil, da bi Belorusija, če bi pristal na ponovitev volitev, "umrla kot država".

Državne uslužbence bolj ali manj prisilili v udeležebo na zborovanju v podporo Lukašenku

Po trditvah oblasti se je na omenjenem zborovanju zbralo okoli 65.000 ljudi, po navedbah lokalnih medijev 31.000, po ocenah dopisnika francoske tiskovne agencije AFP pa še manj, kakih 10.000. Številni med njimi naj bi bili sicer državni uslužbenci, ki so jih bolj ali manj prisilili v udeležbo na zborovanju, piše BBC.

Spričo povolilnega dogajanja je v Belorusiji odstopilo že več visokih uradnikov in članov vlade ter šefov policije, obsodbe pa se vrstijo tudi iz tujine z Evropo na čelu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v nedeljo ocenil, da bi morala Evropska unija "nadaljevati z mobilizacijo na strani stotisoče Belorusov, ki mirno protestirajo za spoštovanje svojih pravic, svobodo in suverenost".

Zunanji ministri EU so se minuli teden dogovorili, da zaradi nasilnega posredovanja proti protestnikom pripravijo nove sankcije proti nekaterim posameznikom v Belorusiji. Sankcije bodo zajele tudi odgovorne za volilne prevare, so sporočili.

Nemški podkancler Olaf Sholz je medtem Lukašenka označil kot "slabega diktatorja", ki da je "izgubil vso svojo legitimnost". Protesti v podporo Belorusom so v nedeljo med drugim potekali v Pragi in Varšavi. ZDA so volitve 9. avgusta označile kot "ne svobodne in poštene".