Benedikt XVI. ni prvi papež, ki je odstopil

Svet
, posodobljeno:

Iz sveta še naprej prihajajo odzivi na odločitev papeža Benedikta XVI., da 28. februarja odstopi s položaja poglavarja Rimskokatoliške cerkve. Njihov skupni imenovalec je veliko presenečenje.

Papež Benedikt XVI., ki je danes napovedal odstop z vrha Rimskokatoliške cerkve,  ni prvi papež v zgodovini, ki se je odločil za ta korak
Papež Benedikt XVI., ki je danes napovedal odstop z vrha Rimskokatoliške cerkve, ni prvi papež v zgodovini, ki se je odločil za ta korakAlessandro Bianchi

BERLIN, LONDON > Nemška kanclerka Angela Merkel je izrekla “največje spoštovanje” ob odločitvi papeža, da se umakne iz zdravstvenih razlogov. “Če je sam papež po tehtnem premisleku prišel do zaključka, da nima več dovolj moči za opravljanje dolžnosti, si to zasluži moje največje spoštovanje,” je dejala Merklova v izjavi za medije. Ob tem je poudarila, da Benedikt XVI. “je in ostaja eden največjih verskih mislecev naše dobe”.

Britanski premier David Cameron je dejal, da je papež neumorno delal za krepitev odnosov med Veliko Britanijo in Svetim sedežem. “Njegovega obiska v Veliki Britaniji leta 2010 se spominjamo z velikim spoštovanjem in naklonjenostjo. Pogrešan bo kot duhovni vodja milijonov,” je poudaril.

Presenečenje za vrh poljske cerkve

Novi canterburyjski nadškof in poglavar Anglikanske cerkve Justin Welby je novico o papeževem odstopu sprejel “s težkim srcem”, je poudaril, da njegovo odločitev v celoti razume.

Za vrh poljske Cerkve je bila odločitev papeža “veliko presenečenje”. “Papež Benedikt XVI. je zaradi svoje visoke starosti večkrat razmišljal o tem vprašanju, a je imel še dovolj moči, da je dobro opravljal dolžnosti naslednika sv. Petra,” je dejal predstavnik poljske škofovske konference Wojciech Polak.

Ljudje na pretežno katoliških Filipinih občutijo obžalovanje, hvaležnost in sočutje ob papeževi napovedi odstopa. “Ne samo katoliški svet, temveč vsi ljudje in narodi dobre volje so polni obžalovanja,” je sporočil tiskovni predstavnik filipinskega predsednika Benigna Aquina, Edwin Lacierda.

Glavni izraelski rabin pa je dejal, da je Benedikt XVI. izboljšal odnose med judovsko in krščansko vero, s čimer je pripomogel k zmanjšanju antisemitizma po svetu. “Med njegovim mandatom so odnosi med glavnim rabinatom in Cerkvijo ter judovsko in krščansko vero postali tesnejši, kar je privedlo do zmanjšanja antisemitskih dejanj po svetu,” je dejal tiskovni predstavnik glavnega rabina Jone Mecgerja.

Benedikt XVI. ni prvi papež, ki je odstopil

Papež Benedikt XVI., ki je danes napovedal odstop z vrha Rimskokatoliške cerkve, sicer ni prvi papež v zgodovini, ki se je odločil za ta korak. Najbolj znan primer je bil odstop papeža Celestina V. leta 1294, potem ko je bil na položaju le pet mesecev. Prav on je tudi izdal dekret, po katerem je odstop papeža sploh mogoč, nato pa ga nemudoma izkoristil.

Preostanek življenja je Celestin V. preživel kot puščavnik, nato pa je bil razglašen za svetnika. Njegov papeški dekret je končal razprave, ali lahko papež opraviči svoj odstop s položaja tekom življenja. Pred Celestinom V. sta odstopila samo dva papeža - Benedikt IX. leta 1045 in njegov naslednik Gregor VI. leto dni kasneje.

Službovanje dosedanjih 265 papežev je sicer zaznamovalo več zanimivosti. Papež Silverij, ki je papeževal med letoma 536 in 537, je bil na primer sin papeža Hormizda. Zgodilo se je tudi že, da sta se na čelu Svetega sedeža drug za drugim zvrstila brata.

Papež, ki je živel v jami

Najkrajši pontifikat je bil Štefanov, ki je bil leta 752 sicer izvoljen za papeža, a položaja ni nikoli prevzel, saj je tri dni po izvolitvi umrl za kapjo. Drugi najkrajši pontifikat je imel Janez Pavel I., ki je leta 1978 papeževal le 33 dni, preden je umrl. Po njegovi smrti so se pojavile govorice, da je bil zastrupljen, ker je želel reformirati vatikansko banko.

Celestin V., eden redkih papežev, ki je odstopil prostovoljno, je bil pred papeževanjem puščavnik. Živel je v majhni jami in pomagal revnim. Kardinali so bili ob njegovem žrtvovanju tako ganjeni, da so ga dolgo časa nagovarjali, naj sprejme pontifikat. To je storil, a kot papež je zdržal le nekaj mesecev, saj si je želel spokojnosti svojega prejšnjega življenja.

Pravo nasprotje od Celestina je bil španski papež Aleksander VI. - bogat vinogradnik, ki si je kupil pontifikat in naj bi imel devet otrok.

Tekom številnih in raznovrstnih pontifikatov so se sicer zelo spreminjala pravila glede izbora novega papeža. Najnovejša pravila je uvedel Janez Pavel II. Pravico sodelovati pri izbiri papeža imajo člani kardinalskega zbora, vendar samo tisti, ki so mlajši od 80 let.

STA