Beri me v živo
Na Vilenici so ugledni gostje iz vse Evrope in vsega sveta že razmišljali o tem, kdo piše, kdo izbira in kdo bere. Logično nadaljevanje te vsebinske trilogije razmislek obrača k festivalu samemu, k branju kot dejanju in k neposrednosti literarnega nastopa.
“Čeprav branje zame nima nič skupnega z begom, me še vedno spominja na nekaj podobnega pribežališču. Dvomim pa, da bom sploh kdaj ugotovil, zakaj se med branjem počutimo tako intenzivno del sveta - včasih celo močneje kot tedaj, ko grabimo listje, gledamo oblake ali pomagamo otrokom pisati domače naloge.” Tako je o preprostem a enigmatičnem vprašanju Kdo bere? pred letom dni razmišljal udeleženec festivala, švedski pesnik in pisatelj Aris Fioretos. A kaj se zgodi, ko stik med literaturo in bralcem ni več v osamljenem in tihem sklanjanju nad strani v knjigi? Kaj se zgodi, ko se ta svetova srečata iz oči v oči, ko se zasliši pesnikov glas in se razkrije pisateljev obraz.
Na spletni strani www.readmelive.com bo zaživela baza videoposnetkov branj in razprav na štirih festivalih, ki sodelujejo v projektu.
O tem trenutku letos razmišlja osrednja vileniška tema, ki ni neposredno nadaljevanje lani zaključene trilogije raziskovanja avtorja, literarnega posrednika in bralca, a je na nek način vendarle njena logična nadgradnja.
“Festival s tako dolgo tradicijo in mednarodno veljavo, kot je festival Vilenica, mora namreč nenehno razmišljati tudi o svoji vlogi v spreminjajočem se svetu in iskati nove poti do svoje publike, tako strokovne kot bralskega občinstva,” izbiro teme utemeljujejo ustvarjalci festivala. Geslo Beri v živo je obenem naslov projekta, ki letos poteka že drugo leto in je del programa Kultura 2007-2013 Evropske komisije. V projektu skupaj z Druskininkai Poetic Fall (Litva) ter festivaloma Cúirt (Irska) in Ex-border (Italija) Vilenica raziskuje in razvija promocijo branja s pomočjo “žive literature”.
“Je branje v živo le način promocije in podajanja literature ali pa je performativnost vpisana že v sama besedila? Je branje v živo, na glas res le performans in ali je bilo nekoč prevladujoča praksa literarne recepcije?” To so vprašanja letošnjega strokovnega dela festivala. Tradicionalna okrogla miza Srednjeevropske pobude bo na to temo gostila morda enega najbolj prepoznavnih imen letošnje Vilenice, pisatelja in esejista Alberta Manguela, ki je po svetu, in tudi pri nas, zaslovel s knjigo Zgodovina branja.
Vprašanjem performativnosti literature in njenih povezav z naravoslovnimi znanostmi je posvečen mednarodni komparativistični kolokvij, ki ga bosta vodila Jola Škulj in Jernej Habjan.
VH
