Beseda res ni konj, brcne pa lahko

A neizmerno bolj boleče se posmehne, kadar je zapisana, natisnjena in jo lahko prebere vsak. Razume pa ne zmerom vsak. Kdor jo razume, se pa tudi sam posmehne, ker zapisano je eno, mišljeno je drugo, iz obojega pa se lahko izcimi tretje.

Primerov takih brc in posmehov ste mi, drage bralke in bralci, zapisali ali na izrezkih iz časopisa (...) poslali še in še. Enega mi je sporočila pisateljica in pesnica Nelda Štok Vojska, občudovalka klene ljudske govorice v Istri, zbiralka narodnih pregovorov, pravljic in pripovedk:

“Kaj pravite o zapisu v časopisu (...), da je bila ‘noseča z drugim otrokom’. Ženska ne more biti noseča z otrokom, sploh pa ne s tistim, ki ga nosi. Noseča je z otrokovim očetom. Torej bi morali zapisati: da je ‘pričakovala drugega otroka’ ali da ‘je bila drugič noseča’ ali kaj podobnega. Veselilo me bo, če boste o tem zapisali kakšno besedo.”

Prijateljica Nelda je že vse obrazložila sama, zato ji moramo samo pritrditi. Res je: kar je zapisano, je eno, kar je mišljeno, je drugo. Mišljeno pravilno, zapisano narobe. A vsakdo, ki prebere sporočilo o nosečnici, ga bo razumel tako, kot navaja tankoslušna Nelda. Napačni zapis ga le zmoti, ne zapelje pa ga v krivo razlago. Zato taka napaka ni najhujša, je pa napaka in krade ugled in uspeh njenemu zapisovalcu, novinarju, ker zaradi pomanjkljivega jezika izgublja bralce. Ne le on, tudi in predvsem njegov časopis!

Hujša je napaka, če zgrešeni izraz zapelje bralca v napačno razlago. Kaj porečete o naslednji trditvi v časopisu (...): “Pipistrel v ZDA samo s potnim listom Italije.” Pred Pipistrelovim Ivom Boscarolom sicer kapo dol in poklon do tal, ker ni gospod tajkun, zidar gradov z ukradeno opeko, ampak je pošten garač in gospodarski genij. Toda zakaj Pipistrelovo letalo potrebuje “potni list Italije”, ne pa italijanskega potnega lista. S potnim listom Italije bi lahko potovala le Italija, če bi se škornjasta dolginka lahko za milimeter premaknila iz Sredozemlja. Slovenski potni list imajo slovenski državljani, simbolični potni list Slovenije pa ima država Slovenija: z njim je bila sprejeta v Organizacijo združenih narodov.

Drugi članek, ki ste mi ga poslali iz istega časnika, ne častnika (...), še bolj zavaja bralca in mu celo odmeri brco. V članku so postavljene v ospredje težave zaradi “pomanjkanja pomorskih časnikov” v Sloveniji. S pomorskim časopisom smo v zadregi, bo pomislil zavedeni bralec, saj ne izdajamo nobenega. Še Primorske novice, ki jih pišemo in izdajamo Primorci, le malokdaj zaplujejo na morje ali zavijejo med pomorščake na ladjah v Luki Koper. Vendar ne gre za tiskane časnike, ampak za pomorske kapitane, mornariške častnike, navtike, ladijske telegrafiste, dobre strojnike in druge strokovnjake morske plovbe. Častnikov nam manjka, časnikov nam ne. Teh je še preveč, z brezplačnikom na vsaki mizi, saj dan na dan v vsakem povečini beremo le tisto eno in isto, kar želijo ali česnajo stranke.

Samo še en primer iz časopisa (imena ne izdam, ker ga imate odprtega pred sabo) vam navedem, a kaj je v njem povedano, morate dognati sami, drage bralke in bralci. Govori o “izsiljevanju župana in njegove žene”. Ugotovite, kdo izsiljuje. Samo pazite, da koga ne ujameta brca in posmeh slabega jezika. Uganko rešimo kdaj drugič, če bo potrebno. Danes moram odgovoriti vsaj na eno od vprašanj, ki mi jih pošiljate in jih še pošiljajte. Franc Gombač, učitelj in nepogrešljiv kulturni delavec iz Podgrada, mi piše:

“Rad preberem vaše odgovore in razmišljanja, saj tako sočnih pojasnil ne najdem nikjer, pa naj listam jezikovne vadnice kogarkoli. Kaj ko bi Minute objavili kot zbirko, saj bi jih bilo za nekaj ur ali dni?

>V zadnjem času veliko beremo in poslušamo, razumemo bolj malo, o slovenskem elektrogospodarstvu, šoštanjski termoelektrarni in o Holdingu Slovenskih elektrarn. Pogledal sem v angleško-slovenski slovar, kjer besedo holding prevajajo v posest, zakup, podružnico idr. Kako bi holding poslovenili, če bi? Morebiti bi se zanj našla naša beseda.

>Pravijo, da naši športniki, kulturniki, politiki in še kdo našo deželo promovirajo v svetu. Slovar mi ponuja samo primer 'promovirati koga za doktorja', o predstavljanju, kar počnejo naši vrli predstavniki, pa ne govori. Kako je s tem, dragi profesor?”

Moderne tujke, kot je holding, ki prihajajo v naš jezik zadnje čase, sicer skušamo prevesti, kot smo na primer kompjuter nadomestili z računalnikom. Toda kadar so povezane z izdelki ali organizacijami, s katerimi smo jih kupili od sosedov, jih ne slovenimo za vsako ceno. Tako npr. nismo poslovenili trusta, kartela, monopola, multinacionalke, holdinga, čeprav bi za šalo trustu po slovarju lahko rekli zaupanje, kartelu kartica, monopolu samoprodaja, multinacionalki pa mnogonarodnica. Za holding, ki je izpeljan iz angleške besede hold, držati, nam Merriam-Websterjev slovar ponuja kar 13 sopomenov, med njimi tudi zapor. Zato ga je težko ponašiti. Morda bi ga lahko prevedli v družbo ali združbo, a nikakor ne v zapor.

In tujka promovirati? Ta je starejša in pomeni napredovati, povišati, povzdigniti, ne pa predstavljati. Domovino promoviramo tako, da ji večamo ugled s svojimi uspehi v znanosti, umetnosti, športu, gospodarstvu. Ni pa primerno, če rečemo, da jo s tem predstavljamo. Uradno jo predstavljajo naši politiki; dobro ali slabo, ker imamo dobre in zlasti slabe. Promovirajmo jo, domovino, in povišujmo z vztrajnim delom in ustvarjalnimi dosežki, kot uspeva Ivu Boscarolu in njegovim, pa ne bo žalostna, kot je žalosten naš jezik, ker ga prevečkrat zanemarjamo.JOŽE HOČEVAR