Bi prižgali letos svečo manj
V Sloveniji v času okrog 1. novembra prižgemo največ sveč na prebivalca na svetu. Lani smo jih pokurili skoraj 7000 ton. Ob tem najbrž niti na pomislimo, da s tem povzročimo gore odpadkov, ki jih je težko predelati, opozarjajo na okoljskem ministrstvu, ki Slovence poziva, naj letos prižgejo svečo manj.
LJUBLJANA >“Predniki vam ne bodo zamerili, potomci pa vam bodo za to hvaležni,” opozarjajo na ministrstvu. Z akcijo Bi prižgali letos svečo manj? želijo na okoljskem ministrstvu ozavestiti ljudi, da bodo prispevali k čistejšemu zraku in zmanjšanju števila odpadkov. “Premalo se zavedamo, da odpadki ne nastajajo kar sami od sebe,” poudarjajo na ministrstvu.
Lani 2362 ton odpadnih sveč
Pri nakupovanju običajno sploh ne razmišljamo o tem, da bo izdelek ali pa vsaj del tega izdelka prej ali slej končal med odpadki. Ker pa noben odpadek ni dober odpadek, četudi se ga da predelati, si v EU še kako prizadevajo, da bi preprečili njihovo nastajanje. “Prednostna naloga je torej preprečevanje nastajanja odpadkov. Na drugem mestu je priprava odpadkov za ponovno uporabo, sledi recikliranje ter druga predelava, na primer energetska, in šele na zadnjem mestu je odlaganje,” opozarjajo na ministrstvu.
Lani je bilo v Sloveniji kupcem na voljo 6856 ton nagrobnih sveč. Po podatkih Agencije RS za okolje smo Slovenci pridelali 2363 ton odpadnih nagrobnih sveč, kar našo državo uvršča v sam vrh EU. Le tretjino (823 ton) smo reciklirali - predelavo sveč v Sloveniji zagotavlja jeseniško podjetje Plastkom -, ostali dve tretjini pa sta končali na odlagališčih komunalnih odpadkov. Okoljevarstveniki opozarjajo, da je to dolgoročno precej sporna rešitev, saj se zaradi razkrajanja plastike v okolje z izcednimi vodami sprošča tudi klor. Več kot 95 odstotkov sveč, ki jih uporabimo v Sloveniji, ima namreč ohišje iz PVC (polivinilklorid) plastike.
Povprečno vsaka tona porabljenih sveč predstavlja kubični meter smeti. Če bi odložili ta odpadek na površino, ki jo predstavlja kvadrat s stranicami 10 metrov, bi dobili 67 metrov visok kup. Vsako leto.
David Jurkovič, direktor ljubljanskega podjetja Svečarstvo Jurkovič, ki z več kot štirimi milijoni sveč na leto sodi med največje proizvajalce sveč v Sloveniji, opozarja, da je akcija okoljskega ministrstva pretirana, saj odpadne sveče nikakor niso takšen problem, kot ga želijo prikazati. “Slovenci smo prvi na svetu vzpostavili reciklažo odpadnih sveč. K temu nas je pred tremi leti prisilila vladna uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki določa ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč kot eno od frakcij komunalnih odpadkov, in prepoveduje njihovo sežiganje,” pojasnjuje Jurkovič, ki trdi, da so podatki ministrstva zavajajoči, saj vse odpadne sveče, ki jih pooblaščena podjetja poberejo na pokopališčih, tudi reciklirajo.
Kaj pa plastenke in plenice?
“Naj bo slišati še tako absurdno, ampak prav te navadne sveče s parafinom so najbolj okolju prijazne, saj se ohišje iz PVC da predelati. Veliko bolj problematične so, denimo, elektronske sveče, ki vsebujejo kar sedem različnih komponent, neprimernih za predelavo, ali pa steklene, saj to steklo ni primerno za reciklažo.” Jurkovič sicer priznava, da brani svojo panogo, a hkrati opozarja: “Zakaj ministrstvo ne zažene vika in krika nad gorami odpadnih plastenk za vodo, ki jih je bistveno več kot odpadnih sveč, in jih je tudi potrebno reciklirati? Zakaj se nihče ne spotakne ob več kot 10.000 ton odpadnih plenic, ki so bistveno 'hujši' odpadek, se jih ne da niti reciklirati?!” ne more razumeti Jurkovič.
PETRA VIDRIH