Biden in Sanders po supertorku pustila konkurenco daleč za seboj

NEW YORK Na supertorek je bilo na voljo več kot 1300 delegatov za konvencijo, ki se delijo proporcionalno vsakemu kandidatu, ki uspe osvojiti najmanj 15 odstotkov glasov v posameznih državah. Za dokončen izračun delegatskih izidov je še prezgodaj, ker ameriški mediji in politične organizacije uvodoma vsak po svoje računajo, koliko delegatov je kdo osvojil, in je treba počakati nekaj dni za jasnejši pregled.

Očitno pa je, da je največ delegatov osvojil Biden, ki so mu pred volitvami v Južni Karolini v soboto napovedovali politično izumiranje, demokrati pa so iskali drugo sredinsko alternativo levemu Sandersu. Temnopolti volilci Južne Karoline so vse postavili na glavo in Bidnu dodelili prepričljivo zmago, ki ga je na supertorek ponesla do najmanj devetih zmag, lahko pa izvleče še zmago v Mainu.

Demokratski volilci si najbolj želijo poraza predsednika Donalda Trumpa

Glavni nauk supertorka je potrditev dejstva, da si demokratski volilci najbolj želijo poraza predsednika Donalda Trumpa na volitvah 3. novembra, pri čemer jih večina meni, da z radikalnimi predlogi, kot je ukinitev zasebnega zdravstva, v ZDA tega ne bo mogoče doseči, ne glede na gorečnost gibanja, ki podpira Sandersa.

Vzporedne ankete so med supertorkom pokazale, da se je za Bidna skoraj dobesedno v zadnjem trenutku po Južni Karolini odločila večina bolj sredinskih in konservativnih demokratskih udeležencev volitev. Vodstvo demokratske stranke je prepričano, da je treba za zmago osvajati neodvisne sredinske volilce in morda tudi razočarane republikance, baza pa bo že prišla nazaj, ker je potem zanjo alternativa nova štiri leta vladanja Trumpa.

Nekdanji newyorški župan in milijarder Michael Bloomberg je po slabih torkovih rezultatih volitev za predsedniškega kandidata demokratske stranke danes končal tekmo za osvojitev demokratske nominacije. Odstopil je od kampanje in v skladu s pričakovanji podprl kandidaturo nekdanjega podpredsednika ZDA Josepha Bidna.

Kongresnica s Havajev Tulsi Gabbard je na Ameriški Samoi osvojila svoj prvi delegatski glas, zaradi česar je nadaljevanje njene kampanje le še nagajanje drugim, senatorka Elizabeth Warren jih je dobila najmanj 50, kar pa je daleč zadaj za Sandersovimi najmanj 382 glasovi in 453 delegatskimi glasovi za Bidna. Warrenova je izgubila tudi domači Massachusetts, kjer je slavil Biden pred Sandersom.

Sanders je v torek zmagal v Vermontu, Koloradu in Utahu, nadaljevanje kampanje pa lahko utemeljuje z zmago v Kaliforniji, ki je po številu prebivalcev največja zvezna država ZDA in ima največ delegatov, vendar bo novembra večinsko volila za kateregakoli demokrata proti Trumpu, podobno kot New York.

Michigan je skupaj s Pensilvanijo in Wisconsinom letos odločilen za osvojitev Bele hiše

Demokratski komentatorji menijo, da je stranka zapravila čas in denar s tem, da se je držala tradicionalnega urnika strankarskih volitev z uvodnima Iowo in New Hampshirom. Ti dve državi sta izrazito beli in ne predstavljata dovolj demokratskega volilnega telesa, kjer že prevladujejo manjšine. Bidnove zmage na jugu so to potrdile. Po drugi strani pa je jug republikanski, razen morda Floride in Severne Karoline, kjer imajo demokrati več možnosti za zmago proti Trumpu s sredinskim kandidatom kot pa Sandersom.

Prihodnji torek bodo za volitve na vrsti Idaho, Missouri, Missisippi in Severna Dakota, ki so republikanske države, ter demokratska Washington in Michigan. Michigan je skupaj s Pensilvanijo in Wisconsinom letos odločilen za osvojitev Bele hiše.

Demokrat bo tako kot leta 2016 Hillary Clinton najverjetneje spet dobil več glasov volivcev kot Trump zaradi tega, ker bo pobral večino v Kaliforniji in New Yorku, vendar pa so prej omenjene tri države ključne za zmago po elektorskih glasovih, ki edina šteje. Demokrati morajo nujno osvojiti vse tri države, ki so bile pred Trumpom njihov zid, in njihov kandidat bo predsednik, seveda če vse drugo ostane tako, kot je bilo leta 2016.