Bienale z razgledom
Lokacija v starem tržaškem pristanišču, kjer se nahaja bienale, je tako zanimiva in tudi sam prostor tako privlačen, razgled pa naravnost inspirativen, da pozabimo na take “malenkosti” kot je ta, da niso še izdali kataloga in da o umetnikih in njihovem delu sploh težko kaj izvemo.
TRST > Govorimo o razstavi sodobne umetnosti, ki so jo pred kratkim odprli v nekdanjem skladišču št. 26 starega tržaškega pristanišča in sodi v sklop slovitega Beneškega bienala, natančneje pod razvpiti italijanski paviljon še bolj razvpitega likovnega kritika Vittoria Sgarbija. Na 54. beneškem bienalu so se letos, ko praznujejo združitev Italije, odločili, da bodo bienale razpršili (“Biennale diffusa”) tudi v druge italijanske kraje, med drugim tudi v Trst, kjer naj bi se Sgarbi še posebej zavzel zato, da danes bienale domuje v zgledno obnovljenem skladišču št. 26, nad katerem so navdušeni tako obiskovalci kot umetniki, ki si seveda želijo, da bi prostor tudi po končanem bienalu ostal namenjen (sodobni) umetnosti. V Trstu ni potrebno graditi novih stavb, potrebno je le izkoristiti obstoječe v čudovitem starem pristanišču, je dejal Sgarbi in tako naznanil začetek vračanja starega pristanišča mestu, predvsem pa začetek volje, da se tudi v Trstu da nekaj narediti, če se hoče.
Tri nadstropja
Skladišče št. 26, ki se nahaja takoj ob prihodu v Trst (z goriške strani), pred železniško postajo in do katerega so asfaltirali cesto in prostorno parkirišče, ima tri nadstropja, v treh delih je zasnovana tudi razstava. Sam “Sgarbijev” bienale je na ogled v tretjem nadstropju, drugo nadstropje je posvečeno fotografiji, razstavlja šest fotografov po izboru Itala Zaniera, v prvem nadstropju pa je na ogled razstava kuratorke Giuliane Carbi, ki predstavlja umetnike držav članic Srednjeevropske pobude. Med temi najdemo tudi video postavitev kolektiva BridA iz Šempasa, pa Roka Bogataja, omembe vreden pa je tudi prispevek Pabla Chieregina, ki je svoje besedilo z naslovom Prvič znotraj Trsta razstavil v slovenskem jeziku, v živo pa so ga tudi prebirali.
Izložba Furlanije
Osrednja razstava, ki jo je uredil Vittorio Sgarbi, na ogled postavlja dela 172 umetnikov, pretežno iz Furlanije Julijske krajine. Nekaj deset je umetnikov amaterjev, okoli osemdeset jih je umetnikov “velike kreativnosti”, nekaj pa je tudi “infiltrirancev”, se je izrazil Sgarbi.
Dejstvo je, da gre za svojevrstni izložbeni “salon” umetnikov Furlanije Julijske krajine, med katerimi srečamo tudi slovenska imena: Živko Marušič, Klavdij Palčič, Franco Vecchiet, Edward Zajec, večina se predstavljajo s slikami, med razstavljajočimi umetniki pa je tudi Goričanka Annibel Cunoldi Attems, ki se predstavlja s fotografsko postavitvijo Porto vecchio. Attemsova je delo zasnovala na fotografiji ene od pristaniških stavb, ki jo je posnela leta 2002, danes pa je ni več. Fotografijo je, v pozitivu in negativu, razvila na pleksi steklo in nanj še dodala posamezne besede, ki jih je našla pri tržaškemu pisatelju Claudiu Magrisu. Avtorica s tem delom, ki ga bo v avgustu razstavila tudi v Berlinu, nadaljuje vrednotenje prostorov in povezovanje med njimi.
Če velja, da v sodobni umetnosti ideja prevladuje nad podobo, koncept nad kreacijo ter da umetniško delo zahteva razlago bolj kot meditacijo, potem na bienalnem delu razstave pogrešamo katalog, kjer bi lahko “spoznali” umetnike in ideje posameznih del. Sicer pa, še dobro, da so med instalacijami tudi klasična slikarska dela, ki jih lahko samo gledamo.
KLAVDIJA FIGELJ
