BiH po volitvah ostaja nacionalno razdeljena, v novem predsedstvu tudi Dodik

SARAJEVO > Po delnih neuradnih izidih je bil za srbskega člana predsedstva izvoljen dolgoletni predsednik Republike srbske Milorad Dodik, za hrvaškega kandidat Demokratske fronte Željko Komšić ter za bošnjaškega kandidat Stranke demokratske akcije (SDA) Šefik Džaferović.

Za dvakratnega bivšega člana predsedstva Komšića je v Federaciji BiH glasovalo 51,14 odstotka volivcev, za njegovega glavnega tekmeca, predsednika največje hrvaške stranke v državi HDZ BiH in sedanjega člana predsedstva, Dragana Čovića pa 37,31 odstotka.

Delni izidi volitev so pokazali vnovično zmago nacionalnih strank

Med bošnjaškimi kandidati je največ glasov prejel Džaferović iz največje bošnjaške stranke SDA, in sicer 37,30 odstotka, sledi mu Denis Bećirović iz večetnične SDP s 33,37 odstotka glasov. Džaferović je kandidiral, potem ko sedanji član Bakir Izetbegović zaradi dveh mandatov ni več mogel. Je pa bila na listi SDP v parlament federacije izvoljena njegova soproga Sebija Izetbegović, ki je prvič kandidirala.

Med srbskimi kandidati je v Republiki srbski slavil kandidat vladajoče stranke Zveza neodvisnih socialdemokratov (SNSD) Dodik, ki je prejel 54,06 odstotka glasov. Dodik, sporen zaradi napovedi referenduma o odcepitvi srbske entitete in zavračanja osrednjih državnih oblasti v Sarajevu, je že napovedal, da bo kot član predsedstva zahteval odpravo visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH. Ponovil je, da si bo prizadeval za okrepitev položaja Republike srbske in srbskega naroda v državi. Na sejah predsedstva pa bo sodeloval preko video povezave iz urada v Vzhodnem Sarajevu, ki je del srbske entitete.

Zmerni sedanji srbski član predsedstva Mladen Ivanić, ki osvojil 42,79 odstotka glasov, je napovedal, da bo zahteval ponovno štetje glasov.

Predsedstvo ima več pomembnih funkcij. Imenuje predsedujočega svetu ministrov BiH, vodi zunanjo politiko države, imenuje veleposlanike, predstavlja državo v mednarodnih in evropskih organizacijah, s soglasjem parlamenta BiH ratificira sporazume, na predlog sveta ministrov pa parlamentu predlaga proračun.

Delni izidi volitev na ostalih ravneh oblasti so pokazali vnovično zmago nacionalnih strank, a tudi spremembo razmerja sil v parlamentih na vseh ravneh, zaradi česar bo po ocenah hrvaške tiskovne agencije Hina vzpostavitev novih oblasti negotov in mukotrpen proces.

Do nove politične krize zna priti tudi zato, ker pred volitvami volilne zakonodaje niso uskladili z lansko razsodbo ustavnega sodišča, ki je razveljavilo določila o načinu posrednih volitev poslancev iz skupščin desetih kantonov v zgornji dom parlamenta Federacije BiH. To bi lahko privedlo do nezmožnosti oblikovanja oblasti v federaciji in parlamenta BiH.

Podatki po preštetih glasovih na 77 odstotkih volišč v spodnji dom parlamenta BiH kažejo, da je iz Federacije BiH najmočnejša SDA s 25,76-odstotno podporo, sledi koalicija okoli HDZ BiH s 16,71 odstotka glasov. Podobno je tudi na ravni spodnjega doma parlamenta entitete.

V Republiki srbski je Dodikova SNSD na volitvah za parlament BiH dobila podporo 39,31 odstotka. Opozicijska Srbska demokratska stranka (SDS) je dobila 25,12 odstotka glasov, njen koalicijski partner, Stranka demokratičnega napredka (PDP), pa 12,81 odstotka.

Dodik lahko v spodnjem domu parlamenta BiH računa tudi na okoli 15 odstotkov glasov dveh manjših strank iz Republike srbske, ki sta bili doslej v koaliciji z njegovo stranko, tako da bo na njegovi strani tudi večina poslancev iz srbske entitete. To pomeni, da bo SNSD postala tudi del oblasti na državni ravni.

V parlamentu Republike srbske je SNSD dobil podporo okoli 32 odstotkov volivcev, SDS 18 odstotkov. Najtesnejša sodelavka Dodika, premierka entitete Željka Cvijanović medtem za nekaj odstotnih točk vodi v tekmi za predsednico entitete s 47,5 odstotka glasov pred kandidatom opozicijske SDS Vukoto Govedarico. Volilna komisija je sicer izpostavila, da je za to raven oblasti glasovalo veliko število volivcev po pošti, zato so ti podatki začasni.

Rezultati tako kažejo, da Dodik ne bi smel imeti težav pri ohranitvi dosedanje oblasti v Republiki srbski. Na državni ravni pa je ob zapletenem ustroju države že tako običajno, da prihaja do oblikovanja koalicij.

Volišča zaprli uro kasneje, kot je bilo predvideno

Vsa volišča so v nedeljo zaprli do 20. ure, torej uro kasneje, kot je bilo predvideno, saj so imeli manjše težave na nekaj deset voliščih, je sporočila volilna komisija, ki je volitve označila za poštene.

Tudi koalicija nevladnih organizacij Pod lupo, ki je imela na voliščih 4000 opazovalcev, je potrdila, da so volitve potekale v skladu z zakoni in brez pomembnejših nepravilnosti, čeprav so zabeležili 399 kršitev postopkov in volilnih pravil, tehničnih napak ter incidentov na voliščih.

Volilna udeležba je bila 53,26-odstotna, kar je podobno kot pred štirimi leti.

Po oceni političnega analitika in poznavalca razmer na Balkanu Boruta Šukljeta bo po volitvah treba počakati predvsem na odziv na poraz Čovića, nespornega favorita hrvaškega državnega vrha. Zmagal je Komšić, ki je na predvolilnih nastopih pokazal kritično distanco do uradne politike Hrvaške do BiH. Počakati pa bo tudi treba na to, kaj dejansko pomeni politična selitev Dodika v predsedstvo.

Hrvaški premier Andrej Plenković je v odzivu ocenil, da izvolitev Komšića ni dobra za hrvaški narod niti za BiH, saj so pripadniki bošnjaškega naroda izvolili predstavnika hrvaškega. Meni, da je legitimna zastopanost vseh treh konstitutivnih narodov v BiH pomembna za kohezijo in kakovostno delovanje BiH. Izrazil je željo o nadaljevanju sodelovanja in gradnje kakovostnih odnosov med državama.

Srbski predsednik Aleksander Vučić je čestital državljanom BiH za izvedbo mirnih volitev in izrazil upanje, da bo Srbija v prihodnje še bolj sodelovala z BiH in Republiko srbsko.