Blažja suša v Afriki zaradi manj izpustov?
Manjši izpusti iz tovarn v Severni Ameriki in Evropi so morda prispevali k pojavu bolj uničujočih neurij v ZDA oziroma manjši suši v Afriki, kaže študija britanskega meteorološkega urada, ki jo danes povzema časnik Financial Times.
LONDON> Študija se osredotoča na območje severnega Atlantika, kjer se površinske temperature dvigajo in spuščajo v fazah, ki trajajo tudi več desetletij.
V toplejšem obdobju se okrepita orkanska aktivnost v severnem delu Atlantika ter količina padavin v Afriki, medtem ko ima ohlajanje nasproten učinek.
Oscilacija posledica industrijskega oneszaževanja?
Ta nihanja temperature, znana kot severnoatlantska oscilacija, so znana iz preteklosti in domnevali so, da so neodvisna od dviganja temperature, ki se je začelo v 20. stoletju in so ga znanstveniki povezali z globalnim segrevanjem. Skratka, šlo naj bi za naraven pojav.
Zadnje raziskave britanskih znanstvenikov pa kažejo, da na oscilacijo vplivajo drobni delci v zraku, ki so posledica industrijskega onesnaževanja ter v nekoliko manjši meri vulkanskih izbruhov.
Če se bodo izsledki raziskave potrdili, številnih naravnih nesreč, kot je bila suša v Afriki v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, ne bo več mogoče pripisati naravni oscilaciji temperatur.
Manj onesnaževanje, manj suše, več orkanov
Zaradi delcev v zraku so namreč oblaki morda svetlejši in trajajo dlje, kar pomeni, da odbijajo več sončne energije nazaj v vesolje, zaradi česar se morska voda ohlaja.
V času največjega onesnaževanja v Evropi in Severni Ameriki je ta učinek odigral pomembno vlogo pri ohlajanju oceana. Ko se je začelo v 90. letih onesnaževanje zmanjševati, pa se je začela morska voda segrevati.
Z drugimi besedami to pomeni, da lahko zmanjševanje onesnaževanja vodi v segrevanje oceana, kar zmanjša sušo v Afriki, a po drugi strani prispeva k nastanku bolj uničujočih orkanov v Severni Ameriki, ugotavljajo britanski znanstveniki.
STA