Bo ladja Triglav pomagala reševati življenja?

BRUSELJ> Ladja Triglav bi lahko bila kot del skupnih zmogljivosti EU uporabljena za skupne naloge EU, na primer na področju zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za humanitarne dejavnosti, je pojasnila ministrica, ki se danes v Bruslju udeležuje zasedanja obrambnih ministrov EU.

Ob tem je povedala, da so še nekaj drugih vojaških zmogljivosti opredelili za skupno uporabo v EU. Med njimi dva helikopterja, mobilno bolnišnico Role 2 ter bataljon za jedrsko, biološko in kemično obrambo. Slovenijo pa iz skupnih zmogljivosti zanima predvsem letalski transport.

Jelušičeva pobudo jemlje resno

Ministrica je ob tem komentirala nedeljski poziv poslancev Zares Iva Vajgla in Franca Jurija, naj vlada ladjo Triglav ponudi za reševanje človeških življenj na morju. S tem sta se pridružila skupini mladih slovenskih novinarjev, ki so pobudo sprožili pred tem.

Po ministričinih besedah pobudo jemljejo resno, saj so “vse pobude, ki pridejo s strani ljudi, ki poznajo mednarodne okoliščine in so v dobri veri, vredne premisleka, vendar jih je treba najprej soočiti z morebitno operacionalizacijo in postaviti v ustrezne okoliščine”.

A ob tem je opozorila na vprašanja, ki jih odpira takšna uporaba ladje Triglav. Na primer okoliščine oziroma kontekst, v katerem bi delovala ladja, pravni okvir in dejstvo, da ladja ne deluje sama, ampak se mora usposabljati, da lahko postane dejansko operativna za humanitarne dejavnosti.

Slovenija bi lahko pomagala pri reševanju begunske krize

Slovenski predsednik Danilo Türk je v zvezi z omenjeno pobudo glede Triglava za STA menil, da bi Slovenija zaradi izkušnje z več deset tisoč begunci iz nekdanje Jugoslavije lahko svetovala Evropski uniji pri oblikovanju pristopa do reševanja begunske krize iz Sredozemlja. A operativne ukrepe prepušča “vladi in pristojnim ministrstvom”.

V uradu vlade za komuniciranje pa so glede pobude o napotitvi Triglava za humanitarno pomoč pojasnili le, da vlada o tem še ni razpravljala.

STA