Bodo Danci izročili strelca iz Pivke?

KOEBENHAVEN, KOPER> Nekdanjega vodnika JLA, danes 42-letnega Mirsada Mešanovića, so na podlagi evropskega pripornega naloga, ki ga je za njim razpisala Slovenija, danski policisti identificirali v sredo na koebenhavnskem letališču Kastrup. Nekoč bosanski, danes švedski državljan, se je z družino vračal s počitnic v Egiptu. Potem ko so ugotovili, da gre za pravega človeka, so ga odpeljali v pripor, kjer bo počakal na odločitev danskih oblasti o izročitvi Sloveniji.

Kot poročajo švedski mediji, Mešanović živi v mestu Skane na jugu Švedske, kjer si je ustvaril družino, je pa tudi politik lokalne levičarske stranke in menda direktor nekega podjetja. V danskem priporu naj bi se že pritožil na slovensko zahtevo za izročitev in zaprosil za dovoljenje, da bi se lahko vrnil k družini na Švedsko. Njegov odvetnik je oporekal obtožbam zoper njega in dejal, da Mešanović leta 1991 v Pivki sploh ni streljal. Prav tako je podvomil v klasifikacijo dejanja za vojni zločin.

“Na prijatelja ne bi streljal”

Zanimivo je, da je Mešanović pred tremi leti novinarki TV Slovenija Alenki Bevčič priznal, da je na glavni cesti pred pivško vojašnico v Hrastju streljal na avto, ker voznik ni ustavil na njegov ukaz.

Dodal je, da je bil takrat zaslepljen 22-letni mladenič in da se je tako tudi obnašal. Novinarka se je z njim pogovarjala po telefonu več kot pol ure, po njenih besedah pa je zgodba kar vrela iz njega.

Zatrdil je še, da je za avtom streljal v tla in da ni vedel, da je v avtu Stanislav Požar. “Dejal je, da če bi vedel, da je v avtu njegov prijatelj Požar, zagotovo ne bi streljal,” se spominja novinarka Alenka Bevčič.

Požar je bil namreč zaposlen v pivški vojašnici, zato so ga vojaki in častniki osebno poznali. Od začetka napadov JLA na Slovenijo Požar ni šel več v vojašnico, po pripovedovanju poznavalcev pa naj bi bil prav on zaslužen, da se je veliko pivških tankov ob premikih iz vojašnice pokvarilo.

Je ustrelil pravega?

Po govoricah, ki so že takrat krožile po Pivki, naj bi odgovorni v pivški vojašnici za to vedeli in Požarja celo iskali. Zato veliko poznavalcev verjame, da je bil rafal iz Mešanovićevega kalašnikova namenjen prav Požarju.

In kaj se je v resnici zgodilo usodnega 2. julija 1991? Tanki so iz pivške vojašnice prvič krenili šele 26. junija, dan kasneje kot iz Ilirske Bistrice. Nato se je začelo obleganje vojašnice, v katerem so vojašnici nekajkrat izklopili električni tok, na cestah pred njo postavljali barikade, policisti in teritorialci so se z vojaki gledali prek puškinih cevi ...

Vodnik Mešanović je bil očitno zelo prizadeven podčasnik, saj je že 27. junija hotel odstraniti cestno barikado tako, da je prislonil pištolo na čelo policistoma in ju razorožil, nato pa kot talca zajel še tretjega, ki je se je prišel pogajat. Od jeze, ker mu je en policist vseeno zbežal, naj bi Mešanović takrat ustrelil v zrak in prestrelil gume na enem od tovornjakov v blokadi.

Ni hotel, da bi ga ujeli

Tako kot drugod je tudi na Pivškem trajala psihološka vojna in velika napetost, tragični dogodek pa se je zgodil v torek, 2. julija. Stanislav Požar se je s prijateljem z avtom odpeljal mimo vojašnice v Pivko, ko sta se vračala proti Kalu, pa je vojaška patrulja na cesti pregledovala vsa vozila. Da ga ne bi spoznali, se je Požar zleknil na sprednji sedež in si na glavo poveznil kapo s ščitnikom.

Pred patruljo je voznik nekoliko upočasnil vožnjo, nato pa pohodil plin in naglo odpeljal proti Kalu. Vodnik Mešanović je za avtom ustrelil, krogle pa so prebile pločevino in sedeže ter smrtno ranile Požarja. Voznik je šele daleč stran od patrulje opazil, da je Požar mrtev. Pokopali so ga naslednji dan.

Čeprav so natanko vedeli, kdo je streljal, policija storilca ni mogla prijeti, ker je bil zaščiten v vojašnici. Za Mešanovićem se je nato izgubila vsaka sled. Z vojsko se je umaknil iz Slovenije, nato pa očitno zapustil tudi domovino in se iz Bosne odpravil v tujino.

Glavnega krivca ni

Koprsko tožilstvo je od koprskega okrožnega sodišča zaradi dogodka že leta 1991 zahtevalo, naj uvede preiskavo, leto kasneje je zahtevo spremenilo, preiskovalni sodnik pa je leta 1993 preiskavo tudi uvedel. V preiskavi so zaslišali že vse udeležence dogodka, razen glavnega krivca - strelca v uniformi JLA. Ker ga niso mogli najti, so aprila 1993 preiskavo tudi prekinili. Zoper Mešanovića pa so medtem odredili tudi pripor in tiralico.

Šele leta 1999 so se pojavile prve informacije, da naj bi bil Mešanović na Švedskem. Slovenija je medtem vstopila v Evropsko unijo in po nekaj spodbudah (tudi medijskih) je koprsko okrožno sodišče leta 2007 zanj razpisalo novo tiralico in evropski priporni nalog.

Kaj se je dogajalo s tiralico, pripornim nalogom in kaj se je zgodilo v zadnjih dneh, smo včeraj vprašali predsednika koprskega okrožnega sodišča Vitomirja Bohinca, vendar so nam iz njegovega urada zgodaj popoldne sporočili, da nam bo odgovoril šele danes.

Švedi so ga zaščitili

Po naših neuradnih informacijah naj bi zaradi evropskega pripornega naloga Mešanovića pred dvema letoma že prijeli švedski policisti, nato pa so po proučitvi zadeve švedske oblasti zavrnile njegovo izročitev Sloveniji. Mešanović je namreč švedski državljan in očitno so švedski uradniki ocenili, da je primer ali zastaral ali ni dovolj trden, da bi svojega državljana prepustili na milost ali nemilost slovenskim sodnim mlinom.

Zdaj so Mešanovića prijeli Danci in po naših informacijah iz Slovenije že v nekaj dneh dobili vso potrebno dokumentacijo za njegovo izročitev. Očitno ga je njegov odvetnik medtem podučil, da je streljanje najbolje zanikati in nasprotovati izročitvi. Po optimističnih neuradnih napovedih naj bi se danske oblasti lahko že v tem tednu odločile, ali bodo Mešanovića izročile Sloveniji ali pa bodo sledili zgledu svoje severne sosede.

In kaj naj bi Slovenija očitala Mešanoviću? Očitali naj bi mu sum storitve kaznivega dejanja uporabe nedovoljenih bojnih sredstev po 148. členu kazenskega zakonika nekdanje Jugoslavije. Ali povedano drugače: Mešanović se je 2. julija 1991 vojskoval v nasprotju z Ženevsko konvencijo. Kot vojak ne bi smel ustavljati civilnih vozil na javni cesti, še manj pa streljati civiliste. Za to dejanje mu grozi od enega do 15 let zaporne kazni, dejanje pa zastara šele leta 2021. DANIJEL CEK