Bodo lekarne kmalu zgolj trgovine?
Javni zavod Obalne lekarne (OL) ob 45-letnici delovanja pretresa namera ustanoviteljic - občin v Istri, ki naj bi s spremembo statuta zavoda okrepile svoj vpliv, pobrale dobiček in lekarne okrepljeno tržno naravnale.
KOPER> Nameri poleg zaposlenih nasprotuje stroka z Lekarniško zbornico (LZS) na čelu, ki svari, da bo vse to najkasneje januarja prihodnje leto na novo uredil novi zakon o lekarniški dejavnosti. Občinam pa se mudi, saj so odloku v prvem branju v Kopru že prižgali zeleno luč, v torek ga bodo obravnavali tudi v Piranu.
Jasnih odgovorov o tem, zakaj takšne spremembe odloka, ki ga menda spreminjajo po vzoru Ljubljanskih lekarn (govorice navajajo, da naj bi te pri pripravi sprememb na skrivaj sodelovale s koprsko občino), in ali bodo res postale lekarne v Istri le izrazito tržno naravnane trgovine, včeraj na novinarski konferenci OL nismo dobili. Omenjali so, naj to pobaramo ustanoviteljice.
Govorice navajajo, da gre za navezo Mestne občine Koper (MOK) z javnim zavodom Lekarne Ljubljana (LL) in za poskus prenosa njihovega načina delovanja v Obalne lekarne. Navajajo še, da je nekdo od članov sveta zavoda OL, ki zastopa interese MOK, podatke o finančnem načrtu OL za letošnje leto posredoval v LL. Državna notranja revizorka Renata Vuga (nadzira tudi OL) to potrjuje in omenja, da so informacije javnega zavoda sicer javno dostopne, “a je predpisano, kako in kdaj. V zvezi s finančnim načrtom OL se je to zgodilo že, ko je bil ta dokument še v fazi predloga in kasneje dopolnjen. LL bi za ta dokument morale zaprositi uradno in se identificirati, vodstvo OL bi moralo o tem narediti zaznamek.” Omenja tudi vprašanja, ki jih je zastavil predstavnik MOK na seji sveta zavoda OL in so “konkretna, posredovana v elektronski obliki in se jasno vidi, da so nastala v LL.”
Vodilo je skrb za zdravje
V. d. direktorice, mag. Katja Gombač Aver, pa navaja, da je zavod Obalne lekarne del javne zdravstvene dejavnosti na področju preskrbe ljudi, zdravstvenih in drugih organizacij z zdravili in vsemi izdelki ter pripravki v domeni lekarništva. Ob tem skrbi za strokovnost, razvoj in zdravje ljudi.
Gre za vrsto nalog, saj niso omejeni le na izdajanje zdravil na recept in brez njega, temveč še za oskrbo z ortopedskimi in drugimi pripomočki, za veterinarska zdravila, izdelavo zdravil v lastnem galenskem laboratoriju, za kontrolo kakovosti vseh pripravkov in vrsto opravil v skrbi za zdravje ljudi v Istri in v občini Hrpelje-Kozina, kjer imajo podružnico. V načrtu je tudi spletna lekarna in dostava zdravil na dom.
Ustvarjajo dobiček
Lani so ustvarili 19,87 milijona evrov prihodkov in dobrih 279.000 evrov dobička ter presegli sprejet finančni načrt. Izdali so 562.202 recepta, s čimer je vsak farmacevt v OL za 17 odstotkov bolj obremenjen, kot znaša slovensko povprečje.
Prihodek je plod deloma plačil za opredeljene storitve iz blagajne Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in tudi iz drugih zavarovalnic, svoj del prispeva prodaja pripravkov, tudi tistih iz lastnega galenskega laboratorija. Tega naj bi še letos preselili v nove, ustreznejše prostore. “Gre za naložbo z lastnim denarjem, saj občine za našo dejavnost ne prispevajo niti evra. Dobiček vlagamo v razvoj, usposabljanje in krepitev kakovosti,” omenja sogovornica.
Tina Milkovič: “Nasprotujemo širitvi sveta zavoda na račun krepitve vpliva občin”
Načrtujejo ohranitev vloge vodilnega ponudnika lekarniških storitev v Istri in okrepitev ponudbe lastnih izdelkov po Sloveniji. Pomembna naloga je ureditev sodobne lekarne v izolski bolnišnici, ki bo na voljo 24 ur (po vzoru lekarne v Kopru) in bo dopolnila dejavnost centralne urgence. “Seveda moramo to naložbo speljati z lastnim denarjem,” pristavlja Gombač Averjeva.
Opozorila občinam
Prav zato je za zaposlene povsem nesprejemljiva namera občin ustanoviteljic, ki skušajo zdaj s spremembami statuta OL preliti dobiček iz zavoda v občinske proračune (po deležih; kriterij bi bilo število občanov). “Nasprotujemo širitvi sveta zavoda na račun krepitve vpliva občin. Zavod mora skrbeti za ohranitev kakovostne ravni in razvoja, ne pa za vsako ceno spodbujati tržnost. Zato je nesprejemljiva tudi delitev direktorske funkcije na poslovni in strokovni del, saj bi stroka s tem le izgubila, z njo pa tudi prebivalstvo,” pravi v imenu zaposlenih Tina Milkovič, vodja piranske lekarne in podpredsednica Sindikata slovenskih farmacevtov.
Obalne lekarne načrtujejo ureditev sodobne lekarne v izolski bolnišnici, ki bo na voljo 24 ur (po vzoru lekarne v Kopru) in bo dopolnila dejavnost centralne urgence.
Doc. dr. Aleš Mlinarič, v. d. predsednika LZS, v imenu stroke prav tako zavrača namere občin v Istri: “LZS odločno nasprotuje odlivu presežkov iz lekarniških zavodovo v občinske proračune. Ta dejavnost je del zdravstvene in je javna služba. Presežki so posledica tržne dejavnosti lekarn, skrbnega gospodarjenja in edini vir za razvoj. Tržna dejavnost lekarn ni sporna, dokler zagotavlja vsaka lekarna odgovorno zdravljenje z zdravili in skrbi za svetovanje, nadzor nad jemanjem ter nad medsebojnimi učinki več zdravil. Nedopustno pa je spodbujanje uporabe zdravil, ki lahko nastane, če bi lekarne postale izrazito tržno naravnane.”
Dvojne spremembe
Zakaj statut spreminjati zdaj in zatem še zaradi spremembe zakonodaje, se sprašujejo zaposleni in v LKS. Omenjajo, da v sklopu ministrstva za javno upravo že poteka spreminjanje predpisov glede javnih zavodov, zdravstveno ministrstvo in LKS se lotevata novega zakona o lekarniški dejavnosti.
Po Mlinaričevi oceni hitenje občin v Istri torej ni modro in umestno. Če bi občine spremembe uveljavile, bo čez nekaj mesecev treba statut OL spet spremeniti zaradi sprememb zakonodaje, ki že poteka.
JASNA ARKO
