Bogovič verjame v kompromis glede kranjske klobase
Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič verjame, da bo mogoče doseči kompromis z Avstrijo o kranjski klobasi, ki bo omogočil, da Slovenija ta izdelek registrira kot zaščiteni proizvod v EU. Dogovor bodo poskušali najti strokovnjaki obeh strani, ki se sestanejo prihodnji teden, je danes v Bruslju pojasnil minister.
BRUSELJ>Franc Bogovič je z avstrijskim kolegom Nicolausom Berlakovichem o tem govoril ob robu konference o ribogojstvu minuli petek v Salzburgu. Strinjala sta se, da se strokovnjaki obeh držav prihodnji teden sestanejo v Sloveniji.
Slovenija je v EU doslej že registrirala enajst zaščitenih proizvodov - sir tolminc, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, prleško tünko, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, belokranjsko pogačo, idrijske žlikrofe in prekmursko gibanico.
Največji problem je klobasa s sirom
Slovenski minister je danes pojasnil, da je bilo iz pogovora z avstrijskim kolegom razvidno, da je eden največjih problemov avstrijska klobasa Käsekreiner, ki vsebuje koščke sira. “Skupna ugotovitev je, da gre za dva zelo različna izdelka,” je poudaril Bogovič. O tem se je po njegovih besedah lahko prepričal tudi avstrijski minister, saj mu je Bogovič podaril knjigo Janeza Bogataja o kranjski klobasi, kjer je podrobno predstavljena zgodovina tega izdelka.
“Verjamem in upam, da bomo vsi skupaj našli kompromis, ki ne bo nič vplival na zaščito kranjske klobase,” je poudaril Bogovič. Ni pa želel govoriti o tem, kakšen naj bi bil ta kompromis, češ da bodo rešitev našli strokovnjaki.
Dva popolnoma različna izdelka
“Gre za dva zelo različna izdelka. Če je to ost problema, verjamem, da bodo eksperti poiskali rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani,” je še dejal Bogovič ob robu zasedanja kmetijskih ministrov EU v Bruslju.
Slovenija želi, da bi bila kranjska klobasa zaščiten slovenski proizvod v EU, in sicer jo želi registrirati kot zaščiteno označbo porekla. Vendar pa naj bi na Dunaju nasprotovali temu, da bi bila ta oznaka dovoljena samo v Sloveniji, češ da se uporablja tudi v Avstriji.
Zaščitena označba porekla pomeni, da morajo vse faze pridelave in predelave kmetijskega proizvoda potekati na določenem geografskem območju, saj sta kakovost in značilnost proizvoda posledici vpliva določenega geografskega okolja.
Evropska komisija je v uradnem listu EU februarja objavila vlogo za registracijo kranjske klobase. S tem je začel teči šestmesečni rok, v katerem lahko članice unije in tretje države podajo ugovore na vlogo. Avstrija je napovedala, da bo to možnost izkoristila.
Komisija bo ugovore zbirala do 18. avgusta in nato presodila, ali so utemeljeni. Potem bo udeležene države pozvala, naj se v roku šestih mesecev dogovorijo glede ugovorov. Če države ne dosežejo dogovora, o vlogi ponovno odloča komisija s pomočjo strokovnega odbora.
STA