Boj s steklino
Steklina je nevarna bolezen, človek se okuži ob ugrizu okužene živali. Zato je pomembno tudi cepljenje hišnih ljubljenčkov in polaganje vab v naravi v sklopu vsakoletnih preventivnih akcij. Ena od njih pravkar poteka, zato moramo biti previdni, da ne pridemo v stik z njimi.
STEKLINA> Preventivna akcija proti tej nevarni bolezni pravkar poteka tudi na Primorskem.
Znaki bolezni
Steklina je zoonoza, prenaša se z živali na človeka. Nosilec (tako imenovani osnovni rezervoar) bolezni je okužena žival - pes, mačka, lisica, volk, rakun. Okužena žival prenese s svojo slino povzročitelja na človeka ali drugega prenašalca bolezni (domači ali divji sesalci), slednji nas okužijo z ugrizom.
Steklina pri človeku: Bolezen poteka v petih fazah in se največkrat konča s smrtjo. Prva faza je inkubacija - čas od okužbe do razvoja bolezni traja 31 do 60 dni, lahko tudi več mesecev. V tem času ni težav. Druga faza so začetni znaki bolezni, kar traja dva do deset dni. Gre za vročino, glavobol, slabost, bruhanje, utrujenost, bolečine ali mravljinčenje na mestu ugriza. Pri nekaterih se pojavijo motnje v vedenju, nespečnost, strah, agresivnost. Tretja faza je nevrološka prizadetost, traja dva do sedem dni. Poteka lahko kot furiozna oblika ali kot paraliza. Prvo spremljajo velika razdražljivost, krči, hidrofobija (strah pred vodo) zaradi krčev v mišicah požiralnika, strah, zmedenost, delirij, halucinacije, hitro dihanje, pretirano slinjenje. Pri paralitični steklini pa nastopijo ohlapne ohromitve mišic in motnje govora. Četrta faza je koma, traja do 14 dni. Bolnik je brez zavesti, pojavljajo se omejeni ali generalizirani krči mišic, motnje srčnega ritma, nizek krvni tlak, težave z dihanjem in hormonske motnje. Smrt nastopi zaradi odpovedi srca, dihanja ali zadušitve pri požiranju. Če oboleli izjemoma preživi, sledi peta faza, čas ozdravitve, stanje se izboljšuje pet mesecev, bolnik ima vse življenje vrsto hudih zdravstvenih zapletov.
Gre za vrsto značilnih znakov bolezni, nanje moramo biti pozorni pri potencialnih povzročiteljih. Stekla žival ni več plašna, v naselju se pojavi tudi podnevi, je napadalna, zaradi paralize okončin se teže premika (najprej se pojavi paraliza na zadnjih okončinah). Zaradi težav pri požiranju se pretirano slini, iz ust ji visi jezik. Pozornejši moramo biti tudi na živali, ki so prišle v stik z domačimi živalmi ali ljudmi, in na povožene živali.
Divje živali, ki so se znašle v bližini ljudi in se nenavadno vedejo, so pogosto okužene, tedaj pogosto posredujejo lovci. Preiskava največkrat potrdi, da gre za okužbo (najpogosteje pri lisicah).
Veterinarji opozarjajo, da domače živali, ki so bile okužene s steklino, pogosto niso kazale tipičnih znakov okužbe (krava, denimo, ni agresivna).
Preventiva
Ker je ta zoonoza zelo nevarna za zdravje ljudi, za to pooblaščene ustanove vsako leto v sklopu državnega programa preventive in preprečevanja okužb opravljajo akcijo preventivnega cepljenja lisic (polaganje vab v naravi) in spremljajo razmere na terenu.
Akcije se je pričela prvi teden v maju in še poteka. Skupaj bodo s prirejenimi letali položili 460.000 vab. Vzletajo tudi s portoroškega letališča.
Če nas ugrizne žival, ki bi lahko bila okužena (pes, mačka, veverica, lisica, jazbec, netopir), mesto ugriza speremo pod tekočo vodo in odstranimo umazanijo, ki jo je žival zanesla v rano in jo namilimo z milnico, ki zaradi bazičnosti oslabi oziroma uniči virus. Nato moramo takoj k zdravniku. Če gre za ugriz znanega psa, ga mora pregledati veterinar. Psa, ki nima kliničnih znakov bolezni, bodo klinično pregledali prvi, peti in deseti dan po ugrizu.
Ker vabe nastavljajo v naravi, se jih, če nanje naletimo, ne dotikamo, kar je še zlasti pomembno za otroke. Če na vabo naletimo blizu hiše, si nataknemo zaščitne rokavice in jo odnesemo v bližnje grmovje ali v smeti. Vaba ne sme priti v stik s kožo, sluznico ali svežo rano. Če se to zgodi, moramo ukrepati kot v primeru ugriza stekle živali in se takoj odpraviti v antirabično ambulanto.
Če nas ugrizne ali opraska sumljiva žival, moramo takoj k zdravniku. Takšna žival se ne sme gibati na javnih krajih, zato moramo s tem seznaniti pristojne službe. Ljudje moramo biti razumni in se izogibati stikov s potepuškimi in divjimi živalmi. Zakonodaja odreja tudi redno letno cepljenje psov, starejših od treh mesecev.
Mag. JANEZ PIŠOT, dr. vet. med.
