Bojazen pred davki za kmetovalce
V vladi so prepričani, da z dohodninskimi novostmi za kmetovalce uvajajo pravičnejši sistem porazdelitve davčnih bremen, v sindikatu kmetov pa menijo, da bo novela najbolj obremenila manjše kmetije.
SLOVENIJA> Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič je prepričan, da bodo davčne novosti najbolj prizadele manjše kmetije, kjer imajo poleg dohodka iz kmetijske dejavnosti še kakšnega drugega, na primer pokojnino ali plačo. “Tem se bo dvignila dohodninska osnova, lahko se zgodi, da bodo preskočili dohodninski razred. Novela zakona bo prizadela tudi mlade prevzemnike kmetij,” meni Žveglič. V sindikatu se jim zdi prenizek prag za obvezno knjigovodstvo in terjajo za polovico višjega - ne 5000, temveč 7500 evrov dohodka iz dejavnosti. “Dvomim, da smo kmetje sposobni vleči državo iz finančnih zagat,” še pravi Žveglič.
Vlada je na zadnji seji sprejela predloge za spremembo treh zakonov, v katerih se dotika kmetijstva. Z novelo zakona o dohodnini predlaga obdavčitev dohodkov iz ukrepov kmetijske politike na podlagi dejansko prejetih zneskov in ne več na podlagi povprečnih zneskov subvencij, s čimer naj bi bolj pravično obremenili zavezance. Dohodninska osnova bo za prihodnji dve leti 70 odstotkov dejansko izplačanih in obdavčljivih subvencij, za letos pa izračunana tako, da bo ugodneje za zavezanca. Druga novost je, da bo za kmečka gospodinjstva, ki presegajo 5000 evrov dohodka iz osnovne kmetijske ali gozdarske dejavnosti, od leta 2013 oziroma v letu po letu, ko je bil ugotovljen dohodek nad tem pragom, obvezno ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma normiranih odhodkov. Vlada ocenjuje, da se bodo prihodki iz dohodnine od osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti povečali za tretjino. Smiselno spreminja tudi zakon o davčnem postopku, v katerem predlaga, da akontacijo dohodnine za subvencije obračuna izplačevalec. Vlada spreminja še zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki ga bodo bolj naslonili na dejansko rabo zemljišč. Poenotili bodo vodenje podatkov o kmetijskih zemljiščih in vzpostavili službo za ugotavljanje katastrskega dohodka v okviru Geodetske uprave.
Mateja Vraničar, državna sekretarka na ministrstvu za finance, je prepričana, da gre za pravičnejšo porazdelitev davčnih bremen. Izračunali so, da bo od približno 100.000 kmetijskih gospodarstev, ki plačujejo dohodnino, poslej višjo plačevalo 58.000 zavezancev, v letu 2013 pa bo namesto sedanjih 160 kmetij, ki vodijo knjigovodstvo, takšnih približno 6100.
“Vse je treba obravnavati enako, v enotnem sistemu obdavčitve, tudi kmetovalce,” pa je mnenje poslanke SD Brede Pečan, ki je članica parlamentarnih odborov za kmetijstvo in za finance. Sodi, da je pravilna pot v razvoju slovenskega kmetijstva stimuliranje kmetovalcev za večanje pridelave in prihodkov, tudi za širjenje kmetij.
Branko Tomažič, podpredsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, opozarja na slabšanje dohodkovnega položaja kmetov in poudarja, da v zbornici nasprotujejo kakršni koli dodatni obdavčitvi kmetijstva. Motijo ga večje birokratske obveznosti za kmete, ki so tako ali tako že preveč v papirjih.
Boji se, da bo stopnja samooskrbe še bolj padla ter da ob morebitni energetski krizi in dragih prevozih utegne v državo priti lakota. Prodaja pada, kmetje težko lovijo konec s koncem, je zaskrbljen Tomažič, tudi sam kmetovalec na družinskem posestvu v Vrhpolju pri Vipavi.
SAŠO DRAVINEC
