Bolj revni, bolj bolni
Zadnje podražitve hrane se lahko nevarno odrazijo na zdravju prebivalstva, še zlasti pri socialno in ekonomsko ogroženih slojih ljudi. Slednji so prisiljeni kupovati poceni živila, ki so pogosto manj zdrava in kakovostna. Da je res tako, potrjuje nedavna raziskava Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) o prehrambenih navadah odraslih državljanov.
HRANA IN ZDRAVJE> Raziskava IVZ med drugim opozarja, da so prebivalci z nižjim materialnim standardom še posebej ogrožena skupina, saj se prehranjujejo manj zdravo in izbirajo živila z manj priporočeno sestavo. Takšna živila so namreč cenejša, zato po njih posegajo ljudje, ki so prisiljeni dvakrat premisliti, kaj bodo kupili. V IVZ dodajajo, da bo k še večji štednji pri nakupu hrane obilno prispevala zadnja podražitev kruha, mleka, sadja, zelenjave in mesa, pa tudi vseh izdelkov iz teh živil.
Cena določa izbiro
Raziskava navaja ugotovitev, da ljudje, ki sodijo v socialno in ekonomsko šibkejši sloj prebivalstva, zdravim prehranskim izbiram ne posvečajo pozornosti. Kot vzrok za to na prvo mesto umeščajo ekonomske razloge, sledijo pa še premajhna dostopnost in tudi prepičlo poznavanja zdrave prehrane.
Za gospodinjstva z nižjimi dohodki je prehrana bistveno višji strošek v celotni strukturi izdatkov kot za ljudi z višjimi zaslužki. Ljudje s skromnim zaslužkom ob nakupu tudi veliko pozorneje preverjajo ceno živil.
Nevarne podražitve
“Zaskrbljujoče je, da sta se v zadnjem obdobju občutno podražila tudi zelenjava in sadje,” poudarja Vida Fajdiga Turk iz IVZ. “Uživanje teh živil vsak dan v priporočeni količini namreč zagotavlja preskrbljenost organizma z življenjsko pomembnimi hranili, omogoča vzdrževanje priporočene telesne teže in zmanjšuje tveganje za vrsto kroničnih in nenalezljivih bolezni, denimo na srcu, ožilju, sladkorno bolezen tipa II., nekatere vrste raka.” Ob tem dodaja, da se bo zviševanje cen teh živil neugodno odrazilo na zdravju prebivalstva.
V IVZ poudarjajo, da je odločilnega pomena, da ima dostop do kakovostne hrane celotno prebivalstvo. Podražitve pa ta dostop krepko omejujejo. Tudi zadnja raziskava potrjuje, da je dostop do kakovostne hrane, ki jo ljudje zmorejo kupiti, še veliko pomembnejši od izobraževanja o pomenu prehrane za zdravje.
Skrb za šolarje
Država si sicer prizadeva za čim boljšo dostopnost prebivalstva do kakovostnih živil. K temu je pripomogel zakon o šolski prehrani. Vanj so zajete smernice, ki omogočajo vsem mladostnikom urejeno zdravo prehranjevanje.
Otrokom in mladostnikom iz socialno ogroženih skupin zagotavlja brezplačne obroke.
“To je vzor vsem drugim državam EU,” pravi Vida Fajdiga Turk. “Slovenija črpa tudi nepovratna sredstva skupne kmetijske politike evropske komisije, ki vsem šolarjem omogočajo sodelovanje v shemi šolskega sadja, ki ga, hkrati z zelenjavo, dobijo brezplačno.”
Ukrepi so nujni
Sogovornica ob tem ocenjuje, da zdaj splošne prehranske razmere narekujejo čim prejšnje sistemske ukrepe, ki bi najbolj ogroženim skupinam ljudi zagotovili dostop do kakovostnega sadja in zelenjave, pa tudi do kakovostnih beljakovinskih živil.
S pomočjo dodatnih prehranskih programov bi lahko po oceni Vide Fajdiga Turk država vplivala tudi na prehranski status in zdravje socialno ogroženih kategorij prebivalstva. Ob tem bi lahko država spodbujala tudi lokalno pridelavo hrane za oskrbo celotnega prebivalstva, pa tudi marsikatero gospodinjstvo bi s tem poskrbelo za zadovoljevanje potreb družine.
Sogovornica meni, da bi tako ljudje laže prišli do kakovostnih živil po dostopnejši ceni, upoštevaje kulturo prehranjevanja, krajevne posebnosti in krepitev kmetijstva. Domači trg pa bi bil tudi manj pod vplivom trenutnih nestabilnih razmer na globalnem trgu.
Hrana naj bo varna
V IVZ se zavzemajo za oskrbo prebivalstva z varno hrano, ki pripomore k zdravju in h kakovosti življenja. Spodbujajo pa tudi zdrav način življenja, ki ga bi morali privzgojiti že majhnim otrokom.
“Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje je povezano s primerno rastjo in razvojem otrok, vpliva na delovno sposobnost odraslih in na splošno zdravje, tudi v starosti,” našteva sogovornica. “Neustrezna prehrana pa botruje slabši odpornosti organizma, dovzetnosti za bolezni, slabšemu telesnemu in duševnemu razvoju in tudi manjši produktivnosti.”
Izpostavlja podatek, da izide slabih prehranjevalnih navad v razvitem svetu povezujejo tudi s preveliko telesno težo. Ob tem ne gre le za použito količino hrane, temveč tudi za neprimerno sestavo obrokov. JASNA ARKO
