“Bolje, da nas vesoljci ne odkrijejo. Zradirali bi nas”
Če boste prof. dr. Dušana Petrača vprašali, kako komentira tezo, da človek v resnici nikoli ni stopil na Luno in da je film o Armstrongovem sprehodu po njej zgolj dober ponaredek, bo samo zamahnil z roko in rekel: “Vaš problem!”
Vesoljsko tekmo je spremljal iz prve roke, saj je ves svoj delovni vek preživel v Nasi. Slovi kot eden največjih strokovnjakov za utekočinjeni helij, v svetovni vrh pa se je prebil z razvojem sistema hlajenja infrardečega detektorja pri satelitih. Prav to znanje mu je omogočilo, da je preprečil propad prvega infrardečega astronomskega satelita.
> S čim se trenutno ukvarjate?
“Trenutno nimam nobenih obveznosti. Sem pa pred kratkim še sodeloval pri projektu Nase Terrestrial Planet Finder, ki naj bi odkrival planete, podobne Zemlji, izven našega osončja. Projekt je odložen, ker trenutno poteka podoben projekt Kepler.”
> Kako odkrivajo te planete?
Prof. dr. Dušan Petrač se je rodil leta 1932 v Kropi. Na Univerzi v Ljubljani je študiral fiziko in matematiko, po diplomi pa se je zaposlil na gimnaziji v Kranju. Splet okoliščin mu je omogočil podiplomski študij v ZDA, tema njegove doktorske disertacije pa je bil supertekoči helij. Leta 1975 se je zaposlil v Jet Propulsion Laboratory v Pasadeni, kjer še vedno živi in sodeluje v raznih projektih Nase. Je svetovalec in član vrste uglednih ustanov, med njimi Univerze v Stanfordu in Berlinu. Je tudi častni meščan Los Angelesa.
“Satelit Kepler uporablja metodo tranzicije. Ko gre planet mimo sonca ali zvezde, jo malo omrači; tako so odkrili doslej že več kot tisoč planetov okoli bližnjih zvezd. 54 jih je približne velikosti Zemlje.”
> Samo velikosti ali tudi življenjskih razmer?
“Za zdaj le velikosti. V nadaljevanju pa naj bi projekt zajemal tudi spektralne analize, s katerimi bi odkrili prisotnost elementov.”
> Zakaj je za življenje na planetu pomembna njegova velikost?
“Računamo, da je možnost življenja verjetnejša, če ima podobna razmerja kot Zemlja. Naša Zemlja je posrečeno življenjsko okolje. Ravno prav je oddaljena od Sonca, ne preblizu, ne predaleč. Če bi bila bliže, bi voda izparela, če bi bila bolj daleč, bi zmrznila, torej ne bi bilo življenja.”
> Je v vesolju potencialno veliko življenja?
“Zagotovo. Po verjetnostnem računu se v naši galaksiji vrti vsaj okoli ene zvezde en planet, na katerem je življenje. To je Zemlja. Sedaj pa vzemimo predpostavko, da sta v vsaki galaksiji samo eno sonce in ena zemlja, galaksij pa je na milijarde. Samo po tej verjetnosti je v vesolju ogromno podobnih planetov kot Zemlja, na katerih je možno življenje.”
VIDA GORJUP POSINKOVIĆ
Nadaljevanje pogovora lahko preberete v prilogi Sobota v tiskani izdaji Primorskih novic.
