Bomo Bruslju vračali milijone?
V okviru programa Interreg Slovenija-Italija naj bi do leta 2013 sofinancirali za 136 milijonov evrov čezmejnih projektov. Doslej kar približno 90 milijonov še ni bilo dodeljenih. “Če jih ne izkoristimo pravočasno, jih bo treba vrniti v blagajno Bruslja. To bi bila tragedija za obmejni prostor,” opozarja direktor RRA Severne Primorske Črtomir Špacapan.
NOVA GORICA> V programu Interreg Slovenija-Italija je za čezmejne projekte (strateške, standardne in male) do leta 2013 na voljo 136 milijonov evrov, od tega 120 iz EU. Čeprav se leto 2013 približuje, je bilanca katastrofalna. Doslej se je namreč začel izvajati le 41 milijonov evrov težak razpis za strateške projekte, pa še tu so izkoristili komaj nekaj odstotkov denarja. Standardnih projektov, kjer naj bi razdelili 60 milijonov, sploh še niso začeli ocenjevati, čeprav je od razpisa minilo že poldrugo leto. Razpisa za projekte, namenjene čezmejnemu območju Primorske in Furlanije-Julijske krajine, ki je “težak” 22 milijonov, in petmilijonskega za male projekte pa sploh še niso objavili. “Program je zastal in se ne izvaja, kot smo želeli,” opozarja direktor Regijske razvojne agencije Severne Primorske Črtomir Špacapan.
Špacapan pravi, da se je zalomilo zaradi spora med italijanskimi partnerji - deželami Furlanija-Julijska krajina, Veneto in Emilia Romagna. “Problem je predvsem v Emilii Romagni, kjer sploh nimajo ustreznih projektov,” trdi Špacapan, prepričan, da je bila uvrstitev slednje v program osnovna napaka.
Projekti že dolgo v predalu
“Iz naše regije je bilo na razpis za standardne projekte prijavljenih okoli 50 projektov. Samo v RRA smo sodelovali kot prijavitelji ali partnerji v 26 projektih s področja turizma, komunalne infrastrukture, sociale in podobno,” pojasnjuje. Med njimi je, na primer, šest čistilnih naprav na Goriškem, projekt Pot na Kostanjevico, zunanja ureditev dvorca Coronini v Šempetru ... Projekti zdaj zaprašeni ležijo v predalu tehničnega sekretariata v Trstu.
“Če tega denarja do leta 2013 ne bomo porabili, se bo vrnil v bruseljsko blagajno. To bi bila tragedija za obmejni prostor,” opozarja Špacapan. Pa ne le on. Težave so premlevali na svetu regije, ki združuje severnoprimorske občine, in v parlamentu, odgovore so zahtevali od vladne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR). “Posredovala sta celo EU in njen komisar. A kljub temu se ni še nič premaknilo,” je razočaran.
“Odgovorni naj ukrepajo!”
Razočarani so tudi prijavitelji, od občin in zavodov do zasebnikov, ki so s tem že imeli stroške (za projekte, gradbena dovoljenja ...). V RRA jih je bilo, na primer, za 70.000 evrov. Špacapan opozarja še na eno veliko težavo: ne le, da projekti stojijo, niti na druge razpise jih ne morejo prijaviti.
Šest županov z Goriške se bo prihodnji teden odpravilo v Trst preverit, zakaj se zadeve ne premaknejo. “Treba jih je pospešiti. Če hočemo v roku izvesti projekte, ki običajno trajajo od 24 do 36 mesecev, mora tehnični sekretariat takoj objaviti rezultate standardnih projektov,” opozarja Špacapan. Dodaja, da so premierja Boruta Pahorja in službo za lokalno samoupravo in regionalno politiko že pozvali, naj ukrepata: “To bo morala storiti tudi nova ministrica za lokalno samoupravo. Predstavniki italijanskih partnerjev pa morajo takoj razrešiti ta zaplet in preprečiti škodo, ki nastaja v čezmejnem prostoru,”
MITJA MARUSSIG