Bonbončki za Turčijo

BRUSELJ > Na včerajšnjem vrhu EU in Turčije je bil glavni namen zajeziti migracijski tok v Evropo. A je največ razburjenja povzročil sestanek “koalicije voljnih”, na kateri se je osem držav, starih članic EU, pogovarjalo o sprejetju beguncev neposredno iz Turčije. V skupini držav so Nemčija, Avstrija, Luksemburg, Belgija, Nizozemska, Švedska, Finska in Grčija, vse ostale pa so izrazile precejšnjo nejevoljo, saj naj bi šlo za nekakšen sestanek ožje EU ali mini schengna. Tako je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker moral izpostaviti, da ne gre za srečanje neto plačnic v proračun unije. Nemška kanclerka Angela Merkel je sicer poudarila, da so k prevzemanju begunskega bremena vabljene tudi druge članice EU, saj naj bi se na mini sestanku razpravljalo o preselitvi 400.000 sirskih beguncev iz Turčije v članice unije.

Tudi slovenski premier Miro Cerar je ob prihodu na vrh EU in Turčije ocenil, da je takšno sestajanje evropskih držav v ožjem krogu zaskrbljujoče, zato ga ne odobrava. “Vsekakor sem proti takšnemu srečevanju in da Slovenija v to ni vključena. Ko bom izvedel več, bom lahko tudi bolj jasno komentiral,” je še dejal.

Osem avtomatskih pušk kalašnikov, ki so jih islamski skrajneži uporabili v krvavih napadih v Parizu 13. novembra, so proizvedli v orožarski tovarni Zastave v srbskem Kragujevcu. Kot je razkril direktor tega podjetja Milojko Brzaković, so bile puške proizvedene v letih 1987 in 1988. Bile so del pošiljke, ki so jo dobavili vojaškim skladiščem v Sloveniji, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji. Po razpadu Jugoslavije pa so lahko te države orožje prodale naprej.

Članice unije naj bi Turčiji pri soočanju s sirskimi begunci v prihodnjem letu pomagale s tremi milijardami evrov. Pol milijarde naj bi črpale iz evropskega proračuna, preostalih 2,5 milijarde evrov pa naj bi članice prispevale na podlagi deleža bruto nacionalnega dohodka. Slovenija naj bi po bruseljskem izračunu prispevala 6,5 milijona evrov. To je po Cerarjevih besedah okvirni izračun, ki še ni uraden, je pa zagotovo sprejemljiv, saj je manj od stroškov, ki jih ima Slovenija zaradi nenadzorovanega toka beguncev po balkanski poti.

Poleg tega pri tem ne gre samo za vprašanje denarja, ampak za preprečevanje humanitarne krize in vzpostavljanje normalnega reda v evropskih državah. Turčiji, ki bi po tem akcijskem načrtu ustrezno poskrbela za begunce in preprečila njihov prehod v Grčijo, naj bi v zameno obnovili zastali proces približevanja k EU in pospešili nadaljnjo vizumsko liberalizacijo.

Turčija pa naj bi v zameno zagotavljala registracijo vseh migrantov, okrepila zmogljivosti svoje obalne straže in sodelovanje z grškimi in bolgarskimi oblastmi za preprečitev nezakonitih migracij.

Število migrantov po zahodnobalkanski poti je v zadnjih dneh nekoliko upadlo. Poleg slabšega vremena je razlog tudi v odločitvi nekaterih držav, da ekonomskim migrantom ne dovolijo vstopa. Včeraj je bilo najbolj napeto na meji med Grčijo in Makedonijo. Slednja je blizu mejnega prehoda Gevgelija začela postavljati žičnato ograjo, da bi zajezila tok migrantov. Prišlo je do incidenta, saj so jezni prebežniki začeli metati kamenje in druge predmete na policiste. Ranjenih je bilo 18 policistov.

Zaostruje se tudi med Turčijo in Rusijo. Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok o uvedbi ekonomskih sankcij proti Turčiji. Te med drugim vključujejo prepoved uvoza nekaterih dobrin iz Turčije in zaposlovanja turških državljanov. Omejeno bo tudi poslovanje turških podjetij, ukinja se brezvizumski režim med državama, zmanjšalo naj bi se prometno in turistično sodelovanje. Kljub temu je Turčija sporočila, da bo Rusiji vrnila truplo ubitega pilota, ki so ga turške obrambne sile sestrelile na meji med Turčijo in Sirijo.

DENIS SABADIN