Bonitetna hiša S&P znižala kreditno oceno Slovenije

NEW YORK> Standard & Poor's (S&P) sporoča, da opaža rastoča tveganja pri uresničevanju politik za reševanje gospodarskih in proračunskih pritiskov, kar omejuje sposobnost Slovenije za uresničevanje ukrepov za krepitev bančnega sistema, javnih financ in gospodarske rasti.

S&P ocenjuje, da bo državna pomoč bankam letos slovenski dolg povečala za tri do štiri milijarde evrov. Javni dolg naj bi do konca leta porasel na 59 odstotkov BDP.

Vendar se bo proračunski primanjkljaj zaradi reform, med njimi petodstotnega znižanja plač v javnem sektorju, letos znižal na približno tri odstotke.

Slovenskih ekonomistov znižanje ni presenetilo

Znižanje bonitetne ocene Slovenije s strani agencije S&P ekonomistov ni presenetilo. Tako Jože P. Damijan kot Matej Lahovnik pravita, da je bilo to pričakovano in da je padec bonitete odraz politične krize v državi.

Damijan je poudaril, da bonitetne agencije in finančni trgi zaradi politične krize v Sloveniji pričakujejo zaustavitev reformnega zagona. Znižanju s strani S&P bosta po njegovi oceni sledili tudi znižanji s strani agencij Moody's in Fitch.

Preostali dve bonitetni agenciji bi utegnili boniteto Slovenije znižati v roku prihodnjih dveh tednov, ko bo Statistični urad RS objavil podatke o rasti v zadnjem četrtletju 2012. Damijan opozarja, da bo zmanjšanje bruto domačega proizvoda (BDP) namreč večje od 2,4 odstotka, kot so ga napovedovale domače in tuje institucije. “Osebno pričakujem padec lanskega BDP za okrog tri odstotke,” je dejal.

Damijan: Slovenijo lahko letos doleti bonitetna ocena na ravni “smeti”

Damijan ob tem poudarja, da se lahko bonitetne ocene Slovenije vsaj stabilizirajo, če slovenski politiki uspe hitro stabilizirati političen položaj, denimo z vzpostavitvijo kredibilne projektne vlade. Vendar mora takšno vlado voditi kredibilna oseba z izkušnjami iz gospodarstva in financ, vlada pa mora nadaljevati s ključnimi zastavljenimi reformami. To je s sanacijo bank prek slabe banke ter z reformo trga dela.

Če ta dva pogoja ne bosta izpolnjena, utegne Slovenija letos doživeti znižanje bonitetne ocene na raven “junk”. “To pa vemo, kaj pomeni,” je opozoril Damijan.

Lahovnik je dejal, da je v razmerah sedanje politične krize in z njo povezane negotovosti veliko vprašanje, ali in pod kakšnimi pogoji se bo Sloveniji uspelo zadolžiti za štiri milijarde evrov, ki jih potrebuje za sanacijo bančnega sistema preko koncepta tako imenovane slabe banke, poleg tega nam sredi leta zapade še približno 1,6 milijarde evrov državnega dolga.

“Pričakujemo lahko, da bodo zaradi politične krize stroški refinanciranja državnega dolga ustrezno višji. V tem trenutku tudi ni jasno, ali bosta morebitna nova vlada in nova koalicija sploh še zagovarjali koncept sanacije bančnega sistema preko modela slabe banke ali pa bodo predlagali staro rešitev neposrednih dokapitalizacij,” opozarja Lahovnik.

Lahovnik: Sedanje zmedeno iskanje novega mandatarja v očeh tujih investitorjev zbuja dodatno negotovost

Za povprečnega tujega investitorja so trenutne razmere v Sloveniji precej bolj tvegane kot v začetku leta, ko je po sprejetju pokojninske reforme in odločitve glede načina sanacije bančnega sistema kazalo celo na izboljšanje bonitetne ocene, poudarja.

Lahovnik se boji, “da tudi sedanje zmedeno iskanje potencialnega novega mandatarja po principu iskanja 'zajca iz klobuka' v očeh tujih investitorjev zbuja samo še dodatno negotovost in tveganje”. Dosedanja koalicija nima več večine v DZ, nova se nikakor ne uspe sestaviti, zaradi zapletenega ustavnega in volilnega sistema je pot do nove vlade preko volitev dolga in nepredvidljiva. “V takšnih razmerah je morebitno investiranje v slovensko gospodarstvo zelo tvegano,” ocenjuje Lahovnik.

STA