“Borut Pahor nima ustreznih kompetenc za vodenje vlade”
Gregor Virant, predsednik Zbora za republiko, je eden tistih nekdanjih ministrov, ki jih ima sedanja vlada gotovo pogosto v mislih. A z očitki, da je z reformo plač v javnem sektorju povzročil preglavice Pahorjevi vladi, se ne strinja in trdi, da bi bilo brez nje zategovanje pasov bistveno bolj boleče. Virant je eden redkih na politični sceni, ki zna tudi na nasprotniku najti vsaj za vzorec dobrega. In na političnem sopotniku za vzorec slabega.
> Zaradi vaše plačne reforme ima Pahorjeva vlada veliko preglavic. Kako bi se dalo izogniti vsem tem zapletom?
“Ocena je napačna; če plačne reforme, ki sta jo izpeljali Drnovškova in Janševa vlada, ne bi bilo in bi se nadaljeval trend rasti plač v javnem sektorju izpred leta 2002, bi bil danes obseg sredstev za plače v javnem sektorju od 15 do 20 odstotkov večji, kar pomeni okrog pol milijarde evrov. V obdobju 2002-2008 je namreč rast plač v javnem sektorju zaostala za rastjo v gospodarstvu za 13,4 odstotne točke. Gospod Pahor je lahko samo vesel, da je bila takšna reforma izvedena in da se sedaj ministrica za javno upravo lahko pogaja o odložitvi odprave plačnih nesorazmerij. Če reforme ne bi bilo, bi se morali danes verjetno pogajati o desetodstotnem znižanju plač v javnem sektorju. Drugače je pa popolnoma jasno, da odprava plačnih nesorazmerij v času krize ne more potekati po predvideni dinamiki, zato je prav, da se vlada in sindikati pogovarjajo o odlogu teh izplačil. Čeprav se je javni sektor šest let odpovedoval rasti plač, mora zdaj počakati, da kriza mine, šele potem bo mogoče do konca realizirati odpravo plačnih krivic.”
Preveč energije le za plače
> To pomeni, da se vi z njihovo stavko niste strinjali?
“Z načinom, kako je bila izvedena, se nikakor nisem strinjal. Šikaniranje ljudi na mejnih prehodih, ki sta ga izvajala policija in carina, je v pravni državi nesprejemljivo. Po drugi strani pa ocenjujem, da je to stavko v veliki meri zakrivila vlada s svojimi netaktičnimi pogajanji. Kolikor mi je znano, sindikati niso zahtevali veliko. Strinjali so se z zamrznitvijo plač v javnem sektorju pod pogojem, da bi vlada plačala simboličen del odprave plačnih nesorazmerij, samo toliko, da bi nakazala, da se ta proces nadaljuje. Tu je vlada naredila napako: namesto da bi prisluhnila sindikatom in prišla skozi s finančno sprejemljivo rešitvijo, je trmoglavila, in prišlo je do stavke. Stavka je povzročila veliko gospodarsko škodo, ki nas je stala veliko več od uresničenja sindikalnih zahtev. Poleg tega je nastal še hud pravni zaplet, ker je s 1. oktobrom zapadlo izplačilo tretjega obroka odprave plačnih nesorazmerij v višini sto milijonov evrov. Lahko bi rekel, da se je vlada pogajala po principu 'varčujmo, pa naj stane, kar hoče'. Trma ni dobra popotnica za socialni dialog.”
> So zamrznitve plač, ki jih je vlada uvedla, utemeljene in se z njimi strinjate?
“Varčevalni ukrepi so bili seveda potrebni, dalo pa bi se jih izpeljati z večjim čutom za socialni dialog. Ne morem se strinjati s tistimi potezami, ki so povzročile generalno stavko javnega sektorja. Ta stavka je bila škodljiva v finančnem smislu, pa tudi zaradi tega, ker je znižala ugled javnega sektorja. Visoka stopnja nezadovoljstva v javnem sektorju je slaba tudi zato, ker bomo nezadovoljstvo zaposlenih na koncu vedno občutili uporabniki storitev.”
JANA KREBELJ
Celoten pogovor preberite v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.