Bosporski obkošarkarski zapisi: Megalopolis

Carigrad se je danes zbudil v deževno jutro. Kot da je na prvi šolski dan v Sloveniji tudi na mejo Evrope in Azije prišla jesen. V 15 milijonskem mestu sem že skoraj teden dni, pa si vseh glavnih znamenitosti še nisem uspel ogledati, saj se je mesto v zadnjih desetletjih razširilo na skoraj neobvladljive dimenzije. Mestu tisočerih minaretov ob pogledu z grička in devetega nadstropja hotelske sobe ne uzreš konca.

Za vožnjo s taksijem na znameniti Taksim, ki je v evropskem delu mesta, bi namreč potreboval dobro uro. Prvi znanilec organiziranega kaosa so vsakodnevni prometni zastoji, ki sežejo vse do predela Bakirköy, kjer sta obe dvorani. Nič bolje ni na obvoznici ob morju, od koder se po neštetih vpadnicah odpelješ v mestni predel, kamor si namenjen. Gneča na cesti nekoliko pojenja šele okrog večera, ko se v domače krčme, ki so sicer večinoma velike kot naše dnevne sobe, po celodnevnem postu zaradi ramazana odpravijo domačini. No, pa tudi tujcev se ne branijo, s prijaznimi gostinci se da zmeniti tudi s kazanjem na jedi in z govorico rok, saj angleščine v veliki večini ne obvladajo.

Za razliko od prejšnjih velikih tekmovanj je tu teže priti tudi do stika z navijači. Posebej za novinarje tiskanih medijev, ki imamo svoje zakonitosti dela in urnike za oddajo tekstov. Carigrad je pač megalopolis, tudi pet tisoč ljudi se hitro porazgubi v množici, ki vsak dan preplavlja najbolj znana turistična zbirališča v evropskem delu Konstantinopla. Tako je do stika z navijači v glavnem moč priti pred dvorano, kamor pa večinoma pridejo šele tik pred tekmo, saj okoli nje ni nobenega lokala.

Na prejšnjih tekmovanjih je bilo skoraj nemogoče, da se ne bi že ob izhodu v hotel zaletel v katerega od “zelencev,” saj so bili Beograd, Alicante, Madrid, Varšava, Lodž in Katovice pravi palčki v primerjavi z letošnjim gostiteljem svetovnega prvenstva.

Včeraj popoldne je za atrakcijo poskrbelo turško vojno letalstvo. Skoraj dobro uro so mesto v nizkem letu preletavala letala njihove akrobatske skupine z drznejšimi vragolijami, kot jih pripravijo “frece tricolori”. Ob obisku hotela slovenske reprezentance, ki je blizu letalske akademije, pa smo spoznali, kako v praksi delujejo varnostni ukrepi ob prisegi novih pilotov ter obisku predsednika države Abdullaha Gula in šefa generalštaba turške vojske generala Isika Kosanerja. Niti ptič ne bi mogel poleteti brez pregleda.