Bosporski obkošarkarski zapisi: Zelena je hit

Dan pred poskusom postavitve novega slovenskega košarkarskega mejnika se začenjajo že prve tekme osmine finala svetovnega košarkarskega prvenstvi. Turki ga kar pozorno spremljajo, ob hkratni kampanji za referendum, ki naj bi prvič po smrti ustanovitelja sodobne turške države Kemala Atatürka resneje spremenil ustavo, po kateri vojska in sodstvo ne bosta več država v državi. Vsaj v Carigradu ljudi referendum ne vznemirja preveč, čeprav nekateri menijo, da ni izključeno, da bi vojska, ki se ima za garanta sekularne družbe, spet izvedla državni udar.

Ker bo referendum zadnji dan SP nas politična mrzlica ne bo več dosegla. Te dni je torej v ospredju košarka. Turki se sicer hvalijo s svojimi navijači, toda oni igrajo doma. Ste že videli prvenstvo, na katerem domačini ne bi spodbujali svoje reprezentance? Tako so pravi hit slovenski navijači, ki množično spremljajo šele zadnja velika košarkarska tekmovanja. V tem vse prekašajo Litovci, ki tudi prisegajo na zeleno barvo.

V Litvi je košarka prvi šport, drugi ji ne sežejo do kolen. Tako ni čudno, če ima njihova reprezentanca množično in fanatično podporo po vsem svetu, tudi pred štirimi leti v daljni in nič kaj poceni Japonski. Litovce se lahko na daleč sliši po huronskem navijanju “Lietuva, Lietuva,” opazi pa po zeleno-rumenih opravah, bradatih velikanih in velikih količinah popitega alkohola, ki pa za razliko od nekaterih naši fanov, pri njih ne povzroči napadov agresivnosti. Tudi zdaj jih je v Ankari malo morje (tja do 2500), pa čeprav so prišli z močno pomlajeno reprezentanco. V Carigradu jih bo v nadaljevanju prvenstva zagotovo še bistveno več, saj po ulicah okoli Hagie Sofije že doni njihov bojni vzklik.. Ker pred dvorane prihajajo iz vseh možnih ulic in parkov, jih je nek kolega krstil za gozdne palčke. Ime je posrečeno, zato se je kar prijelo.

Slovenski navijači še niso dobili svojega vzdevka, čeprav so v zadnjih letih že postali navijaški hit, tudi v Carigradu, kjer so se, vsaj sodeč po pogovoru z nekaterimi in pripovedovanju kolegov, zelo dobro počutili. Zagotovo so povečali promet Efes Pilsnu, ki ni ravno poceni. Raztepli so se po vsem mestu, nakupovali in barantali na tržnicah, si ogledovali znamenitosti, večere pa preživljali v zabavi v zgodovinskih predelih velemesta. Za zadnji dve tekmi jih je ostalo okrog 1500, vendar pa glede glasnosti navijanja niti ni bilo opaziti, da jih je bilo bistveno manj. Od primorskih znanih imen smo opazili nekdanjega pomočnika selektorja Davida Nikoliča, z glasnostjo je nase opozoril Vladimir Slejko, k tem pa lahko pogojno štejemo nekdanjega direktorja koprskega kluba Vlada Nachbarja in sina Grego, ki naj bi v naslednji sezoni igral v Postojni. Tudi Hilarij Brezec z ženo Ireno je s svojo višino kar izstopal, sicer pa je KZS na tekmo s Hrvaško povabila tudi nekatere starše drugih reprezentantov. Navijaških obrazi iz različnih primorskih krajev so se hitro razredčili. Poleg torbarjev je opazna in glasna skupina iz Istre, na čelu katere je prepoznaven navijaški obraz Uroš Dežman.

Ker je bilo že v sredo zvečer znano, da bodo naši četrtfinale odigrali v nedeljo, so turistične agencije že v četrtek dale ponudbe za ogled tekme z Avstralijo. V mestu so se včeraj pojavile prve skupinice, ki so prišle na slepo, brez vstopnic in se odpravile v lov na karte. Kar bo težko opravilo, saj so tekme uradno razprodane, neuradno pa se vstopnice še dajo dobiti. Za to pa je potrebno imeti kar nekaj trgovske žilice.