Bratuškova: Še se bomo zadolževali

KOPER “Mislim, da je v Sloveniji prišel čas, ko moramo stopiti skupaj. Ni več časa za politične igre, preigravanja in izsiljevanja”. S temi besedami je Bratuškova komentirala skoraj soglasno sprejetje ustavnih sprememb, s katerimi so poslanci odprli pot zlatemu pravilu in spremembam referendumske zakonodaje. Pri tem je zatrdila, da ni bilo nobenih pritiskov z Bruslja.

Pri tem pa Bratuškova opozarja, da sprejetje fiskalnega pravila ne prinaša nikakršnih drastičnih rezov v proračun in s tem tudi plače in ostale transferje. “V teh spremembah piše, da morajo biti spremembe uravnotežene na srednji rok. Leta 2015 bo pričela veljati neka formula, ki jo bomo vpisali v izvedbeni zakon. Tega pa mora vlada še sprejeti.”

Ravno s postopnimi rezi je Bratuškova prepričala koalicijske poslance, da so glasovali za.

“Dokler ne bomo ustvarjali presežkov, se bomo zadolževali”

Tudi postopno uvajanje omejitev porabe ne bo bistveno vplivala na tekoče zadolževanje, ki je, po besedah premierke neizogibno:

“Zadolževanja v Sloveniji ne bo kar tako konec, trajalo bo še nekaj časa. Upam pa, da bomo uspeli vsaj bistveno znižati naše obresti. Dejstvo je, da dokler ne bomo ustvarjali presežkov in s tem odplačevali stare dolgove, se bomo zadolževali, tudi da odplačamo stare dolgove, do takrat bomo odvisni od finančnih trgov.”

“Referendume smo vzeli politikom, ne državljanom”

Bratuškova je odgovarjala tudi na vprašanja o novi referendumski zakonodaji. Zavrača očitke, da so po poslanci ljudstvu omejili možnost odločanja. “Bistveni poseg pri referendumski zakonodaji je, da so referendume vzeli politikom. Poslanci in državni zbor ne bodo več morali sklicevati referendumov. Večina referendumov bo še vedno lahko bilo razpisanih, tudi z novo odločbo. Je pa pomembna novost to, da je za zavrnitev določenega zakona potrebna po novem dovolj velika udeležba.”

“Dobrih rešitev ni več, so le slabe in manj slabe”

Bratuškova je ob tem poudarila tudi, da bo kmalu potrebna širša družbena razprava, ki bi dala odgovor na to, kakšno državo si sploh želimo. “V teh časih dobrih rešitev ni, so le slabe in manj slabe. Mislim pa ,da bi morali kot družba v kratkem času odpreti dialog in se odločiti, za kakšno družbo sploh smo. Če želimo socialno državo, se moramo sprijazniti z višjimi davki. Lahko pa imamo zelo nizke davke in zelo vitko državo. Sem za to, da ostanemo socialna država in plačujemo nekoliko višje davke.”

Reševati je potrebno podjetja, ki imajo prihodnost

Premierko so vprašali tudi o vladnih namerah za oživitev nekaterih primorskih podjetij v težavah. “Mislimo, da je Cimos strateško podjetje za Slovenijo, od njega je odvisnih mnogo mest, ima strategijo in možnost razvoja, zato smo pomagali. Sedaj je potrebno najti model za ostala podjetja. Vendar pa je država le mediator med podjetji in bankami. Naš glavni cilj je pomagati podjetjem, ki imajo možnost obstoja.” Podobno kot koprskemu Cimosu nameravajo pomagati propadlemu Primorju, saj je po njenih besedah prav, da se ob gradnji velikih infrastrukturnih projektov denar zadrži doma. “Pri Primorju bi treba pobrati dobre stvari, reference, da se lahko prijavljajo na razpise, vendar bo za vse skupaj potrebna sprememba zakonodaje,” je še dodala Bratuškova in odgovorila tudi na vprašanje o črnih gradnjah. Zavrnila je možnost, da bi vsem črnograditeljem ponudili amnestijo, hkrati pa zatrdila, da vse črnograditeljev ne smemo metati v isti koš.

NR