Bratuškova odstopila
Potem ko sta ji pristojna odbora v Evropskem parlamentu v sredo dala negativno oceno, je Alenka Bratušek danes odstopila od kandidature za podpredsednico Evropske komisije, pristojno za energetsko unijo. S tem je odprla pot za to, da vlada Mira Cerarja v Bruselj pošlje nov predlog, kar naj bi storila v kratkem.
BRUSELJ, LJUBLJANA>“Odstopam, saj želim, da nova slovenska vlada čim prej izbere novo kandidatko in predlog pošlje v Bruselj,” je Alenka Bratušek zapisala v sporočilu za javnost.
“Sprejemam svojo odgovornost za nastali položaj, a se hkrati tudi zavedam celotne konstelacije okoli mojega imenovanja. Upala sem, da bo Slovenija dobila močan položaj znotraj komisije in da bo domača politika stopila skupaj pri tako pomembni kandidaturi. Žal je bila moja ocena napačna,” je še zapisala v sporočilu za javnost, objavljenem na facebooku.
Prihodnji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa je sporočil, da spoštuje odločitev Bratuškove. “S to svojo odločitvijo mi pomaga pri dokončnem oblikovanju Evropske komisije,” je zapisal.
Po odstopu Bratuškove mora slovenska vlada Junckerju poslati nov predlog, to pa naj bi storila v najkrajšem času. “Vlada se zaveda svojih odgovornosti in pristojnosti, ki jih bo tudi izpolnila,” je pojasnil direktor vladnega urada za komuniciranje Boštjan Lajovic.
Vlada na današnji redni seji v zvezi z imenovanjem novega komisarskega kandidata sicer ni sprejela nobene odločitve, saj so čakali na poziv Junckerja.
Koalicijska usklajevanja glede možnih imen, ki bi lahko nadomestila Bratuškovo na seznamu kandidatov za evropske komisarje, so se začela že v sredo zvečer in se nadaljevala danes.
Med možnimi kandidatkami se omenjajo evropska poslanka iz vrst SD/S&D Tanja Fajon, ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijsko politiko Violeta Bulc, ki je kandidatka SMC, nekateri mediji pa omenjajo tudi Mary-Veronico Tovšak-Pleterski, ki je na direktoratu Evropske komisije za podnebne spremembe pristojna za sheme trgovanja z izpusti ogljikovega dioksida.
Socialisti in Evropska ljudska stranka (EPP) v Evropskem parlamentu so sicer izrazili podporo Fajonovi.
Predsednik politične skupine EPP v Evropskem parlamentu Manfred Weber je slovensko vlado pozval, naj za novo kandidatko za evropsko komisarko predlaga izkušeno žensko. Ob tem je omenil, da bi tem zahtevam popolnoma ustrezala evropska poslanka Tanja Fajon.
Predsednik politične skupine Socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Gianni Pittella pa je poudaril, da bi bila Fajonova naravna kandidatka za položaj komisarke, vsakršna druga alternativa pa se jim ne zdi smotrna.
Premier Cerar se je na takšne pozive ostro odzval. Iz njegovega kabineta so sporočili, da premier zavrača “neprimeren in neutemeljen ultimat” evropskih socialistov, ki Sloveniji vsiljujejo Fajonovo kot “naravno kandidatko”.
Premier je opozoril, da v skladu z lizbonsko pogodbo kandidate za komisarje predlagajo države članice, torej kandidata za novega komisarja oz. komisarko lahko predlaga le nova slovenska vlada. “Vsekakor te pristojnosti nimajo politične skupine v Evropskem parlamentu,” poudarja Cerar.
V kabinetu predsednika vlade so zapisali še, da je odrekati največji vladni in parlamentarni stranki odločilno besedo pri izbiri novega kandidata za člana Evropske komisije “nedemokratično in v popolnem nasprotju s pravili EU”.
A predsedujoči SD Dejan Židan je dejal, da v SD še vedno vztrajajo pri Fajonovi. Izrazil pa je upanje, da ob odločanju o novem kandidatu za evropskega komisarja ne bo prišlo do preglasovanja na vladi. “To se v Sloveniji večinoma ne konča dobro,” je dejal in potrdil, da koalicija glede imena trenutno še ni usklajena.
Ko bo slovenska vlada v Bruselj poslala ime novega kandidata, bo Juncker predstavil nov seznam komisarskih kandidatov, ki ga morajo nato potrditi članice unije.
Sledijo dodatna zaslišanja v Evropskem parlamentu - nove slovenske kandidatke ali kandidata ter drugih kandidatov v primeru menjav resorjev, nato bo parlament na plenarnem zasedanju glasoval o celotni Junckerjevi ekipi. Glasovanje je predvideno za 22. oktober.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je medtem danes, kmalu po odstopu Bratuškove od kandidature, sporočila, da je senat KPK na dopisni seji sprejel končne ugotovitve v primeru postopka predlaganja in imenovanja kandidatov za člana Evropske komisije in ugotovil, da je bila Bratušekova v nasprotju interesov. Na KPK menijo, da je bilo sporno, da je Bratuškova odločala o svoji kandidaturi.
S tem je po njihovi oceni ravnala v nasprotju z določbami zakona o integriteti in preprečevanju korupcije o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. “Ni sporno dejstvo, da je predsednica vlade predlagala sama sebe za kandidatko, sporno je to, da je o tem tudi odločala,” so poudarili.
Predsednik KPK Boris Štefanec pa je še napovedal, da bo komisija v prihodnjih dneh odločila, ali je Bratuškova v tem postopku kršila zakon o integriteti in preprečevanju korupcije in ali so podani tudi znaki prekrška.
STA