Bratuškova pred izzivom oblikovanja nove vlade

LJUBLJANA> Ta bo tekoče posle opravljala vse do prisege nove vlade, saj bo kljub odhodu ministrov iz vrst DL, Desus in SLS ostala sklepčna.

Poslanci PS so danes vložili konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše, za mandatarko za sestavo nove vlade pa predlagali poslanko PS Alenko Bratušek. V stranki pričakujejo, da bo izredna seja, na kateri bodo nezaupnico obravnavali, prihodnjo sredo. Na njej bi hkrati izvolili tudi novega predsednika DZ. V SD kot drugi največji stranki potencialne koalicije so za to funkcijo predlagali vodjo njihove poslanske skupine Janka Vebra.

Konstruktivna nezaupnica

Nezaupnica vladi oziroma tako imenovana konstruktivna nezaupnica je institut, s katerim lahko DZ na predlog najmanj desetih poslancev z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade, je zapisano na spletnih straneh vlade. Predlog za izvolitev novega predsednika vlade poslanci predložijo predsedniku DZ, ta pa z njim takoj seznani predsednika vlade in poslance.

Pred volitvami novega predsednika vlade ima premier pravico odgovoriti na zahtevo za nezaupnico in obrazložiti svoje poglede na dotedanje delo vlade. Volitve novega predsednika vlade pa se opravijo najprej v 48 urah in najpozneje v sedmih dneh po vložitvi predloga za izvolitev.

Če je nezaupnica vladi izglasovana, torej če za novega predsednika vlade glasuje najmanj 46 poslancev, mora novi premier po enakem postopku kot po volitvah predlagati ministre. Po zakonu o vladi mora to storiti v roku petnajstih dni po izvolitvi. V nasprotnem primeru mu lahko DZ določi rok, v katerem mora tak predlog predložiti. Če tudi po izteku tega roka premier ne predloži predloga za imenovanje članov vlade, pa DZ ugotovi, da je premieru prenehala funkcija.

Bratuškova bi šla čez eno leto po zaupnico

Jani Möderndorfer je sicer danes pojasnil, da je Bratuškova vsem skorajšnjim koalicijskim strankam predlagala, da se vlada, ki jo bodo oblikovali, po enem letu vrne v DZ po zaupnico. Hkrati pa so danes med potencialnimi koalicijskimi partnerji nekoliko potihnile zahteve po čim prejšnjih predčasnih volitvah.

Tudi te sicer še niso povsem izključene, denimo v primeru, če Bratuškovi vlade ne bi uspelo oblikovati. Kot je v pogovoru pred dnevi povedal ustavni pravnik Tone Jerovšek, je pot do predčasnih volitev dopustna tudi prek konstruktivne nezaupnice.

Opozicija denimo z izglasovanjem nezaupnice izvoli novega mandatarja, s čimer je stari razrešen, vendar pa ni nujno, da izvoli tudi novo vlado oz. ministre. Jerovšek dopušča, da bi v primeru takega postopkovnega kolapsa, ko nove vlade ne bi imeli, stara pa bi le opravljala tekoče posle, predsednik republike lahko razpustil DZ in razpisal predčasne volitve.

Tako po mnenju tako Jerovška kot ustavnega pravnika Igorja Kaučiča pa bi bila sporna možnost izvolitve tako imenovanega slamnatega mandatarja. “Manipulacija s tem, da izvolijo novega predsednika vlade, ne pa tudi vlade oz. ministrov, predsednik pa odstopi in omogoči predčasne volitve, je celo protiustavna,” meni Kaučič.

Kaučič in Jerovšek: stara vlada še deluje

Kaučič in Jerovšek sta obenem poudarila, da kljub izvolitvi novega premierja stara vlada še vedno deluje oziroma opravlja tekoče posle do imenovanja nove vlade. Spomnil je, da zakon o vladi določa, da vlada nastopi funkcijo, če ima več kot dve tretjini ministrov.

Po drugi strani pa je aktualna vlada operativna, dokler število ministrov ne pade pod polovico. Gre za število članov vlade, torej predsednika in ministrov ter ministra brez listnice. “Če to število pade pod polovico, vlada ne more sprejemati odločitev, ker ni sklepčna,” sta pojasnila pravnika.

Če imamo 13 članov, to pomeni, da jih v vladi za njeno dejansko delovanje mora sedeti najmanj sedem, je dejal Kaučič. Potem ko sta danes odstopila ministra iz vrst Desus, v ponedeljek pa še ministra iz vrst SLS, bo v vladi vključno s prvim ministrom Janezom Janšoše sedem ministrov, zato bo vlada ostala sklepčna.

STA