Breivik je zadovoljen z razsodbo
Norveški terorist Anders Behring Breivik, ki je v napadih v Oslu in na otoku Utoya 22. julija lani ubil 77 ljudi, je duševno zdrav, je danes razsodilo sodišče v Oslu. Breivika je sodišče obsodilo na najvišjo možno kazen, to je 21 let zapora, z možnostjo podaljšanja.
OSLO> Pet sodnikov je odločitev sprejelo soglasno, je sporočila predsedujoča sodnica Wenche Elizabeth Arntzen, ki je tudi prebrala sodbo. V skladu z odločitvijo sodišča, ki so jo sodniki sprejeli soglasno, bo Anders Behring Breivik za zapahi najmanj deset in največ 21 let, kar je najvišja možna zaporna kazen na Norveškem. Bo pa moč to kazen še podaljšati, če bo sodišče ocenilo, da obsojenec še naprej predstavlja grožnjo družbi.
Breivikov odvetnik je povedal, da se obsojeni v skladu s svojimi napovedmi na sodbo ne bo pritožil. “Pravi, da se ne bo pritožil, sedaj, ko so ga spoznali za duševno zdravega,” je novinarjem med odmorom na sodišču povedal odvetnik.
Breivik z razsodbo zadovoljen
Breivik, ki so mu sodili za naklepni umor in terorizem, se je na razsodbo odzval z zadovoljnim nasmeškom. Vztrajal je namreč, da je bil med napadom prišteven in je napovedoval, da se bo pritožil, če bi sodniki odločili, da je bil med morilskim pohodom neprišteven, kar je zahtevalo tožilstvo.
Sam je dal v preteklosti jasno vedeti, da bi bila zanj psihiatrična ustanova, kamor bi ga poslali, če bi sodišče ugotovilo, da je neprišteven, “hujša od smrti”. Eden izmed njegovih odvetnikov Odd Ivar Gron pa je danes med odmorom na sodišču za časnik VG povedal, da sodba Breivika ni presenetila.
Odločitev sodnikov, da je bil 33-letni Breivik v času morilskega pohoda prišteven, je zmanjšala možnosti, da bi prišlo do pritožb. Desničarski terorist je namreč dal vedeti, da bo obsodbo sprejel, če ga bodo sodniki poslali v zapor. Za pritožbo ima sedaj na voljo 14 dni. Tožilec Svein Holden se danes ni želel izjasniti, ali se bo pritožil.
Svojci žrtev so sodbo sprejeli zadržano
Svojci Breivikovih žrtev, ki so bili danes v dvorani okrožnega sodišča v Oslu, so izrek sodbe sprejeli zadržano, a so delovali zadovoljno. Ko pa je sodnik Arne Lyng prebral dele obsodbe, ki so se nanašali na usodo Breivikovih žrtev, so nekateri zajokali.
Odvetnik žrtev Frode Elgesem je odločitev sodišča pozdravil. Za norveško televizijo je dejal, da ta prinaša zaključek za preživele in pretresene svojce, čeprav se mnenja o njej morda razhajajo. Odvetnica Mette Yvonne Larsen, ki je prav tako zastopala žrtve in svojce ubitih, pa je dejala, da je sodišče sprejelo pogumno in neodvisno odločitev.
Tudi na svetovnem spletu so zaokrožili izrazi zadovoljstva. Ena izmed preživelih v Breivikovem morilskem pohodu je tako na Twitterju zapisala: “Jaaaa!!!!”, neka druga preživela pa: “Tega sranja je končno konec. Življenje se lahko začne.” Eden izmed preživeli pa je zapisal le: “Konec. Pika.”
V zaporu bi pisal knjige
Zadovoljna je očitno tudi norveška javnost. Časnik Aftenposten je dal svojim bralcem na spletni strani na voljo več besed, ki izražajo njihove občutke ob sodbi Breiviku. Večina jih je za zdaj kliknila na “občutim olajšanje”, nekaj pa tudi na “vseeno mi je” ali “presenečen sem”. Negativnih odzivov za zdaj ni.
Večina svojcev žrtev in norveška javnost na splošno sta si želeli zaporne kazni za Breivika, pri čemer je ironično, da si je takšne kazni želel tudi sam obsojeni, ki je tudi danes, potem ko so mu odstranili lisice, na sodišču pozdravil z desničarskim pozdravom. To je počel že med sojenjem.
Skrajneža sedaj čaka prihodnost v zaporu Ila, ki leži kakih 12 kilometrov severozahodno od Osla. Glede na lastne napovedi se bo tam očitno lotil pisanja. Sam se ima namreč za pisatelja, v pripravi pa naj bi imel več knjig, med drugim avtobiografijo.
V ospredju so bile ocene psihiatrov
Najodmevnejši sodni proces v zgodovini države se je na Norveškem začel 16. aprila, po desetih tednih pa se je sklenil 22. junija. Breivik je na sojenju svoja dejanja priznal, a predlagal oprostilno sodbo, saj da so bili njegovi napadi nujni v boju proti multikulturalizmu in “muslimanski invaziji” na Evropo.
O njegovi krivdi ni bilo nobenega dvoma, tako da je bilo tudi zaradi razhajanj psihiatrične stroke v ospredju ves čas vprašanje njegovega duševnega zdravja.
V prvi psihiatrični oceni so namreč strokovnjaki ugotovili, da skrajnež trpi za “paranoidno shizofrenijo”, kar pomeni, da za morilski pohod ne more biti kriv. V drugi oceni pa so psihiatri prišli do nasprotnega zaključka, in sicer, da v času napadov ni bil psihično moten.
STA