Bremena za kmete poletela v nebo
Nov način izračuna katastrskega dohodka naj bi kmetom določal tudi po več kot desetkrat višji katastrski dohodek. Pomemben razlog za to so precenjeni pridelki in podcenjeni stroški kmetovalcev, ugotavljajo na kmetijsko gozdarski zbornici. Država naj bi nerealne prihodke izračunala zlasti lastnikom vinogradov, sadovnjakov in gozdov.
LJUBLJANA Katastrski dohodek (KD) se bo - če se izračuni ne bodo spremenili - z julijem za večino kmetijskih površin zelo povišal. Kmetu, ki na Goriškem obdeluje, denimo, najboljši nasad sadja, bi država namesto sedanjih 904 evrov KD pripisala 6131 evrov KD za hektar nasada. Katastrski dohodek za najboljše intenzivne sadovnjake v Kopru bi se povečal s 1110 evrov na hektar na 3469 evrov, v Pivki pa s 768 na 5071 evrov.
Do štirinajstkrat višji dohodek
Na ravni države bi se KD za njive v povprečju povečal za dvakrat, za travnike za trikrat, za sadovnjake za petkrat, za gozdove osemkrat, za vinograde pa celo štirinajstkrat, ugotavljajo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). “V mnogih primerih so navedene previsoke cene pridelkov, po drugi strani pa so stroški pridelave ocenjeni prenizko ali sploh niso vključeni v izračun,” pomemben razlog za (pre)visoko povišanje KD izpostavlja Neva Pajntar s KGZS.
To zlasti velja za vinogradništvo in oljkarstvo, kjer je cena grozdja in vina ter oljk in oljčnega olja zelo precenjena, v njej pa niso upoštevani nobeni materialni stroški zaradi stekleničenja. Ko gre za rastline, ki v konicah terjajo veliko ročnega dela (obiranje), med stroški ni obračunan strošek najetih delavcev. Tudi stroški, ki jih imajo kmetovalci z delovanjem delovnih strojev, so podcenjeni.
Struktura trajnih nasadov je premalo razdelana; v goriški in obalno-kraški regiji so vsi trajni nasadi ovrednoteni kot nasadi breskev, povsod drugod pa kot nasadi jabolk. Pri krmnih rastlinah je predvideno, da kmetje z njimi krmijo le govedo, ki ima na trgu višjo ceno, ne pa tudi prašičev in drobnice, še nizajo pomisleke na KGZS. Posebno poglavje je gozd, ki ga je nova metodologija kar poenotila na ravni vse države, ne oziraje se na vrsto dreves, deleže hlodovine in iglavcev. Tako so gozdovi z najvišjo boniteto ocenjeni z 250 evri KD na hektar. Na Primorskem so gozdovi trenutno le izjemoma ocenjeni z več kot 20 evri KD. Izjema je z gozdom bogat postojnski katastrski okraj, kjer je 52 evrov visok KD že zdaj med najvišjimi v državi. “Te podatke naj bi spremenili in pripravili drugačne,” si sicer obeta Pajntarjeva.
Stari zakon je še iz leta 1976
Za izračun KD zakon namesto dosedanjih 42 katastrskih okrajev predvideva dvanajst statističnih regij, namesto sedanjih dvanajst katastrskih kultur 17 dejanskih rab zemljišča, namesto osmih katastrskih razredov pa deset bonitetnih razredov.
Način izračunavanja katastrskega dohodka je bilo treba spremeniti, se iz nastale zagate vlečejo na ministrstvu za finance, saj je bil zakon, po katerem se je do zdaj ugotavljal KD, sprejet davnega leta 1976. Nov sistem naj bi upošteval sveže podatke o dejanski rabi zemljišč, njihovi kakovosti in proizvodni sposobnosti ter podatke o tržnih cenah pridelkov.
Novi izračuni bi morali biti v uporabi z začetkom julija letos. Zakon, ki je podlaga za te spremembe, je bil sprejet že v začetku leta 2011, a je zaradi povezovanja podatkov iz zemljiškega katastra in podatkov iz nove evidence dejanske rabe zemljišč (ta ministrstvu za kmetijstvo služi za preverjanje upravičenosti zahtevkov za pridobitev kmetijskih subvencij) zaživel šele zdaj. Natančneje: šele aprila je geodetska uprava (GURS) javno razgrnila nove zapletene izračune in dala vsem zainteresiranim čas do 20. maja, da se nanje pritožijo. Na Gursu zdaj analizirajo prispele pripombe. “Spremembe prvotnih izračunov zagotovo bodo,” napoveduje prvi mož geodetov Aleš Seliškar, vendar o obsežnosti sprememb ne razkrije ničesar. Novosti bodo pač znane najpozneje 30. junija, kot to določa zakon.
JANA KREBELJ
