“Brez kompromisa problemov ne bomo rešili”
Slovenci, ki živijo v Furlaniji-Julijski krajini, naseljujejo najzahodnejši del slovenskega narodnega ozemlja. So na stičišču in presečišču dveh svetov, slovanskega in romanskega. Ampak se včasih počutijo prepuščeni sami sebi, pozabljeni na drugi strani državne meje, ki bi z vstopom Slovenije v EU morala biti samo črta na zemljevidu. Zato si predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič v novem letu želi več Slovenije v politiki slovenske manjšine, v Sloveniji pa več manjšine. Prav tako pa več enotnosti in strpnosti v manjšini.
> Kateri dogodki so lani zaznamovali življenje Slovencev v Italiji?
“V prvi vrsti srečanje predsednikov treh sosednjih držav v Trstu. S svojim zgledom so nam pokazali, kako naj sodelujemo, tudi če gojimo različne zgodovinske spomine. Vendar pa smo sporočilo tega srečanja premalo vsrkali. Še vedno smo preveč vezani na preteklost, tako da nas še vedno obremenjuje. Ne znamo se je otresti.”
> Mislite na nezmožnost skupnega delovanja manjšine?
“Tudi. V manjšini ne znamo poiskati stičnih točk. Ljudje pa od nas pričakujejo, da dosežemo sintezo. Še vedno se ločujemo po strankarski pripadnosti in svetovnonazorskih pogledih.”
> Slovenci v Italiji ste svetovnonazorsko razdeljeni vsaj na dva tabora. To je dejstvo ...
“Res je, to je dejstvo. Samo na sebi ni to nič slabega. Ne razumem pa pozivov, naj bomo enotni. Ne! Manjšina je pluralna, kar je normalno. Vendar pa mora hkrati biti sposobna, da pri nekaterih ključnih vprašanjih najde stične točke. To terja kompromis. Brez kompromisa problemov ne bomo rešili.”
> Kje se torej zatika?
“Nimamo ustreznega orodja, ustreznega instrumenta, da bi začeli razpravo o pomembnih stvareh. Manjšina nima svojega omizja, da bi sploh začela razpravo o pomembnih vprašanjih svojega obstoja.”
> Sta za to krivi krovni organizaciji: SKGZ, ki ji predsedujete vi, in Svet slovenskih organizacij (SSO)?
“Sta dve krovni organizaciji, ki imata nekaj skupnih pogledov, vendar pa doslej nista uresničili tega, kar sta si zastavili.”
> Na primer?
“Nista uresničili sklepov programske konference. Do nje je prišlo na pobudo obeh krovnih organizacij, da bi po sprejemu zaščitnega zakona naredili korak naprej v naši organiziranosti.”
> Tedaj ste se osebno zelo angažirali za uspeh konference ...
“Vložil sem veliko truda, angažiranih je bilo kar 140 ljudi. Vendar je vse skupaj nekje obležalo.”
> Zakaj? Kdo je kriv?
“Kdo je kriv? (Vzdih) Skupaj smo napisali sklepe konference, skupaj nakazali tudi rešitve, začrtali poti, kako na različnih področjih zastaviti delo. Pričakoval sem, da bomo nato začeli sklepe uresničevati. Na primer pri mladih. Zamislili smo si, da bi oblikovali vsemanjšinski mladinski forum, ki bi bil jedro, znotraj katerega bi se rojevale pobude, pomembne za vso manjšino.”
ROBERT ŠKRLJ
Nadaljevanje pogovora preberite v petkovi tiskani izdaji Primorskih novic, v prilogi 7. val.