Brez prazničnega 2. maja?
Načrti vlade, kako v proračunu privarčevati več kot 800 milijonov evrov, so vrgli na noge sindikate, opozicija pa vladi očita nespoštovanje socialnega dialoga. Vlada napoveduje takojšnje posege v pomembne socialne pravice, pri čemer je to, da bi že letos ostali brez prazničnega 2. maja, le kapljica v morje.
LJUBLJANA, PRIMORSKA>“Rdeča nit stališča sindikatov je bila, da je to, kar predlaga vlada, nabor vseh ukrepov, ki so jih izpeljale Grčija, Španija, Portugalska, Irska in Italija,” je odziv sindikatov na približno 40 ukrepov, ki naj bi jih Slovenija izpeljala v vsega nekaj tednih, povzel predsednik sindikata KS 90 Peter Majcen.
Udarci po malem človeku?
Socialni partnerji, zlasti sindikati, ki nasprotujejo posegom v plače in socialne pravice, imajo bore malo časa, da se postavijo po robu tistim ukrepom, za katere menijo, da niso primerni. “Bojimo se, da je preveč udarcev po malem človeku,” hitre ukrepe, ki jim bodo sledile še sistemske spremembe najprej na področju trga dela, ocenjuje Majcen.
V opozicijski Pozitivni Sloveniji (PS) ocenjujejo, da gredo vladni varčevalni predlogi v smer demontaže socialne države, čeprav bi sami od vlade pričakovali predvsem ukrepe, ki bodo usmerjeni v zagon gospodarstva. Zgroženi so tudi nad dogajanjem v okviru četrtkove seje Ekonomsko-socialnega sveta. Predsednik vlade Janez Janša naj bi socialnim partnerjem zagrozil, da bo vlada odstopila v primeru nepodpore ukrepom. To je zmotilo tudi Socialne demokrate, ki zavračajo “vsakršno vnaprejšnje opravičevanje neuspelih pogajanj s socialnimi partnerji. Čas bi že bil, da se rezultati dela vlade s popolnimi pooblastili pokažejo tudi pri razreševanju perečih vsebinskih vprašanj in ne zgolj pri kadrovskih potezah,” še menijo v SD.
Hitro vladno varčevanje bi se raztezalo od nižanja plač v javnem sektorju, znižanja bolniških nadomestil in nadomestil za čas porodniškega dopusta, do znižanja nadomestil za brezposelnost in selektivnega zniževanja nekaterih transferjev, kot so otroški dodatki, subvencije vrtcev in letni dodatki za upokojence. Transferji bi se nižali glede na dohodke prejemnikov, zato naj to varčevanje ne bi prizadelo socialno najšibkejših državljanov.
Poleg teh posegov v prejemke na trgu dela in socialno varnost ima vlada v načrtu tudi notranje varčevanje (obetajo se reorganizacije, kot so združevanja agencij, boljše gospodarjenje z nepremičninami, zniževanje potnih stroškov, stroškov službenih vozil in prevoza na delo, zmanjšanje izdatkov za financiranje političnih strank in verskih skupnosti). V javnem sektorju naj bi se med drugim spremenili normativi na področju izobraževanja ter stroški zdravstva in zdravil (med drugim bi se nekatere zdravstvene storitve plačevale iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in ne več iz obveznega zavarovanja).
Z napovedmi stavk še previdno
Če je razlog za napovedane posege padanje gospodarske rasti, se moramo vprašati, zakaj nam ta pada, pravi Majcen. “Podjetja so ogrožena in padajo, s tem se povečuje pritisk na socialo, zmanjšujejo se prilivi v proračun in tukaj je začarani krog. Ne moremo samo rezati, če ne bomo ustvarjali,” opozarja na to, da vlada naredi premalo za dvig gospodarstva. Eden od predlogov vlade je tudi, da moramo za dvig produktivnosti zmanjšati število praznikov. “Če bi z drugim januarjem in drugim majem kaj privarčevali, potem bi morali lani super privarčevati, ker so bili vsi prazniki na nedeljo,” se o učinkovitosti tega ukrepa sprašuje Majcen.
Sindikati bodo zdaj izkoristili čas, ki jim je na voljo, in pripravili svoje odgovore na ukrepe, z napovedmi stavk in drugih skrajnih oblik upiranja, pa so vsaj v KS 90 še previdni. “Zavedamo se, da je varčevanje potrebno, ampak biti mora uravnoteženo in vsak mora plačati toliko, kolikor lahko. Če bo treba zaščititi socialo, bomo prav gotovo povedali svoje,” pravi Majcen, ki je med novicami, s katerimi jih je seznanila vlada, vendarle opazil tudi eno pozitivno: vlada naj ne bi več razmišljala o uvedbi socialne kapice.
Mirjam Božič, direktorica območne zbornice GZS za severno Primorsko, o predlogu varčevalnih ukrepov še nima natančnejših podatkov, saj ga pozna le iz medijev. “Načeloma pa menim, da je racionalizacija smiselna, a država ne sme pretirano varčevati oziroma varčevati na način, da bi se zaradi tega zmanjšala potrošnja,” je dejala.
JANA KREBELJ
MITJA MARUSSIG
