Britanska avtomobilska proizvodnja z najslabšim novembrom po letu 1984
V Veliki Britaniji so novembra proizvedli 28,7 odstotka manj avtomobilov kot mesec prej, kljub večjemu povpraševanju po električnih vozilih. Proizvedli so 75.756 vozil, kar je najmanj v zadnjih 37 letih, saj se proizvajalci še naprej soočajo s pomanjkanjem čipov, kažejo podatki društva britanskih proizvajalcev in trgovcev motornih vozil.
LONDON, BERLIN > Številka obenem odraža zaprtje ene izmed tovarn vozil na Otoku, kar bo po navedbah društva vplivalo na letne primerjave do julija prihodnje leto, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Medtem je delež proizvedenih električnih in hibridnih vozil dosegel rekordno vrednost, saj so ta vozila predstavljala približno tretjino vseh novembra proizvedenih vozil.
Proizvodnja baterijskih električnih vozil se je novembra povečala za 52,9 odstotka na 10.359 vozil in dosegla novo najvišjo raven 13,7 odstotka celotne proizvodnje, kar je več kot dvakrat več kot pred letom dni.
Od začetka leta so britanske tovarne avtomobilov proizvedle 797.291 vozil, kar je okoli 432.000 manj kot leta 2019 in 667.441 manj od petletnega povprečja pred izbruhom covida-19.
Izvršni direktor društva Mike Hawes je številko označil za izredno zaskrbljujoče, saj izpostavljajo resnost situacije, s katero se sooča avtomobilska industrija.
“Covid močno vpliva na dobavne verige in povzroča globalno pomanjkanje - zlasti polprevodnikov -, kar bo verjetno vplivalo na sektor vse naslednje leto,” je ocenil Hawes in dodal, da gre za najtežje okoliščine v zadnjih desetletjih.
Nemčija z najvišjo rastjo cen uvoženih izdelkov v skoraj pol stoletja
Medtem je Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, novembra zabeležila najvišjo rast cen uvoženih izdelkov po oktobru 1974, predvsem zaradi višjih cen energije. Cene uvoženih izdelkov so se po podatkih nemškega statističnega urada Destatis na letni ravni zvišale za 24,7 odstotka, potem ko so oktobra zabeležili 21,7-odstotno rast.
Ekonomisti so pričakovali, da bo novembrska rast cen uvoženih izdelkov 22,3-odstotna, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Trend rasti je še posebej izrazit pri uvoženi energiji, ki je bila za 160 odstotkov dražja kot pred letom dni. Zemeljski plin je bil skoraj štirikrat dražji kot pred letom dni, medtem ko so se uvozne cene surove nafte in mineralnih naftnih derivatov približno podvojile.
Električna energija je zabeležila najvišjo medletno rast cen, in sicer za 360 odstotkov, je ugotovitve Destatisa povzemala dpa.
Visoke cene se zvišujejo v času velikih napetosti v svetovni trgovini, ki so v veliki meri posledica pandemije covida-19 in z njo povezanih ukrepov.
To je bil največji skok po letu 1974, ko so se cene zvišale zaradi naftnega embarga, povezanega z jomkipursko vojno med Izraelom in koalicijo arabskih držav.