Britanski zunanji minister vidi priložnost za dogovor z Iranom

WASHINGTON, PARIZ > Do niza diplomatskih srečanj prihaja v luči pozivov evropskih držav in EU k umiritvi in iskanju diplomatske rešitve, medtem ko Izrael in Iran že osmi dan nadaljujeta medsebojno obstreljevanje.

Izrael, ki je napade sprožil pred tednom dni, trdi, da želi s tem Teheranu preprečiti razvoj jedrskega orožja. Predsednik ZDA Donald Trump še tehta odločitev o pridružitvi napadom, sprejel naj bi ji v dveh tednih.

“V naslednjih dveh tednih je okno, v katerem lahko dosežemo diplomatsko rešitev,” je v četrtek zvečer po pogovorih z Marcom Rubiem sporočil David Lammy. Opozoril je, da razmere na Bližnjem vzhodu ostajajo nevarne, v Washingtonu pa da se je pogovarjal o tem, kako bi se izognili poglobitvi konflikta.

Pred današnjimi pogovori v Ženevi je dejal, da je “sedaj čas za ustavitev skrb vzbujajočih prizorov na Bližnjem vzhodu in preprečitev regionalne eskalacije, ki ne bi koristila nikomur”.

Ameriški State Department je javil, da sta se Lammy in Rubio strinjala, da ne sme Iran nikoli razviti ali pridobiti jedrskega orožja.

Wadephul je medtem pred današnjimi pogovori Iran pozval, naj pokaže več resnosti glede odpovedi uporabi svojega jedrskega programa za necivilne namene.

“Če je na iranski strani resna in transparentna pripravljenost, da se mu odpove, potem obstaja resna možnost za preprečitev nadaljnjega stopnjevanja te vojne, in v ta namen se izplača vsak pogovor,” je dejal v pogovoru za televizijo MDR.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes napovedal, da bodo države na srečanju z Aragčijem Iranu ponudile diplomatsko rešitev za končanje konflikta, ki vsebuje štiri vidike.

Prvi predvideva obnovo dela Mednarodne agencije za jedrsko energijo, ki bi lahko obiskala vsa prizorišča v Iranu. Drugi in tretji se nanašata na nadzor nad balističnimi dejavnostmi Irana in njegovim financiranjem zavezniških skupin v regiji. Četrti pa predstavlja osvoboditev tujcev, ki naj bi jih iranske oblasti zadrževale kot talce.

Macron je posvaril, da ne bi smel nihče zanemariti tveganja, ki bi ga predstavljal Iran z jedrskim orožjem. Obenem je kritiziral obseg izraelskega vojaškega posredovanja, ki poleg jedrskih in raketnih zmogljivosti zajema tudi energetske in civilne tarče. Prepričan je, da zgolj z vojaškim delovanjem ni mogoče zmanjšati obsega iranskega jedrskega programa.

Iran bogati uran do 60 odstotkov, kar je daleč nad mejo 3,67 odstotkov, ki jo je določal mednarodni sporazum iz leta 2015, a še vedno precej pod 90 odstotki, potrebnimi za proizvodnjo jedrskega orožja. Islamska republika sicer zanika prizadevanja v tej smeri.