Bruselj: Najhujša neravnovesja v Sloveniji in Španiji

BRUSELJ> Bruselj najhujša, presežna neravnovesja ugotavlja le v Sloveniji in Španiji. Vlada mora zdaj opredeliti podroben načrt za reševanje tega problema.

“Slovenija se sooča s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji. Nujno je takojšnje ukrepanje za ustavitev hitrega kopičenja teh neravnovesij in za njihovo odpravljanje,” poziva komisija.

Bruselj Slovenijo opozarja predvsem na velika tveganja v finančnem sektorju, ki izvirajo iz zadolženosti podjetij in negativnih učinkov procesa njihovega razdolževanja.

Reševanje makroekonomskih neravnovesij

Ta tveganja po oceni komisije zaostrujejo tudi prepletenost težav finančnega sektorja z javnimi financami, omejena sposobnost prilagajanja kapitalskega trga in trga dela ter gospodarska struktura, v kateri prevladuje državno lastništvo.

Bruselj opozarja na to, da so obdobja negotovosti in pravne ovire pri sprejemanju reform Sloveniji onemogočila ustrezno soočanje s temi neravnovesji ter s tem okrepila njeno ranljivost v času povečanega stresa pri financiranju držav v Evropi.

Vlada mora v proračunskem in reformnem načrtu, ki ju mora poslati v Bruselj v začetku maja, opredeliti celostno in podrobno strategijo za reševanje problema makroekonomskih neravnovesij.

Za Slovenijo šesterček

Komisija bo nato ta načrta podrobno pregledala in ocenila ter dala priporočila za ukrepanje, ki jih bo razgrnila 29. maja. Če Slovenija priporočil ne bo upoštevala, jo v skrajnem primeru čaka kazen v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda.

Bruselj najhujša, presežna neravnovesja ugotavlja le v Sloveniji in Španiji. Pod drobnogledom je bilo še 11 članic - Belgija, Bolgarija, Danska, Finska, Francija, Madžarska, Italija, Malta, Nizozemska, Švedska in Velika Britanija.

Za preostale članice je komisija že prej ocenila, da niso problematične, Grčija, Irska, Portugalska in Ciper pa ta problem že rešujejo v okviru programa pomoči.

Današnji poglobljeni pregled je del procesa preprečevanja in odpravljanja makroekonomskih neravnovesij, ki sodi v sklop novega svežnja proračunskih in ekonomskih pravil, imenovanega šesterček, ki je začel veljati decembra 2011.

STA