Bruselj bo razgrnil nov migracijski in azilni pakt
Evropska komisija bo danes razgrnila nov migracijski pakt, ki naj bi odpravil zastoj pri azilni reformi in preprečil katastrofe, kakršna se je nedavno zgodila v grškem centru za migrante Moria. Temeljil bo na načelu obvezne solidarnosti, ki naj bi vključevala tudi sporno premeščanje prebežnikov v tesni povezavi z vračanjem nezakonitih migrantov.
BRUSELJ > Nujno potrebna reforma evropskega azilnega sistema je v zastoju zaradi spornih migracijskih kvot, ki jih je spomladi 2015 predlagal tedanji predsednik komisije Jean-Claude Juncker.
Najbolj migracijsko obremenjene države unije vztrajajo pri obveznih kvotah. Tudi v nemškem predsedstvu pravijo, da si ne predstavljajo novega azilnega dogovora brez obveznega premeščanja migrantov. Višegrajska četverica, Slovenija, Estonija in Latvija pa so junija v pismu komisiji odločno zavrnile obvezno premeščanje prebežnikov med članicami EU.
Predlagateljica novega pakta, evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson ocenjuje, da je vseh 27 držav pripravljenih na kompromis, s katerim pa ne bo nihče zadovoljen. Napoveduje mehanizem obvezne solidarnosti, v okviru katerega se bodo morale v določenih kriznih razmerah odzvati vse članice v skladu s svojo velikostjo, zmogljivostmi in gospodarskim položajem.
Rešitev naj bi po neuradnih napovedih vključevala tesno povezavo med premeščanjem in vračanjem prebežnikov. Predvidene sestavine pakta sicer niso nove, se pa pričakuje inovativen pristop in več prožnosti, čeprav naj bi določena obveznost glede premeščanja ostala.
Zunanji minister Anže Logar je v ponedeljek v Bruslju dejal, da bodo slovenski argumenti še naprej temeljili na junija izraženem nasprotovanju obveznemu premeščanju, a da trenutno ni črno-bele predstave, kam bo krenila razprava. Izpostavil je še, da je glede premeščanja veliko če-jev in stopenj odločanja, tudi glede na različne tipe migracij, ter da je pristop zelo diverzificiran.