Bruselj: Cepiva bo dovolj za uresničitev 70-odstotnega cilja
EU bo dobila dovolj cepiva za uresničitev cilja, da se do poletja cepi 70 odstotkov odraslih, je danes zatrdila generalna direktorica oddelka Evropske komisije za zdravje Sandra Gallina, ki vodi pogajanja s farmacevtskimi podjetji. Za prvo četrtletje je bilo vseskozi jasno, da ne bo lahko, v drugem pa se nadejajo več kot 300 milijonov odmerkov.
BRUSELJ > V drugem četrtletju se v uniji nadejajo občutno nad 300 milijonov odmerkov, v prvem pa skoraj 100 milijonov, je povedala Sandra Gallina v razpravi s člani odbora Evropskega parlamenta za proračun. Poudarila je, da dobava cepiv BioNTecha in Pfizerja ter Moderne sedaj poteka po načrtih.
Od britansko-švedskega podjetja AstraZeneca, s katerim se najbolj zapleta, naj bi dobili do 30 odstotkov odmerkov, ki so bili predvideni za prvo četrtletje. V komisiji govorijo o do 40 milijonih, kar pomeni, da so se s podjetjem očitno dogovorili za več kot 120 milijonov odmerkov.
V Bruslju ob tem izpostavljajo razočaranje, ker so računali, da bo AstraZeneca zagotovila prvo cepivo v množičnih odmerkih, pa sta jo prehiteli dve drugi družbi. Poleg tega pa so zdaj velike težave z dobavo.
V komisiji so pred tem danes pojasnili, da si do konca septembra obetajo 500 milijonov odmerkov BioNTecha in Pfizerja ter Moderne, ob upoštevanju cepiva družbe Johnson in Johnson, ki še ni odobreno, pa 600 milijonov odmerkov.
Predsedujoči odboru Johan Van Overtveldt je bil v razpravi kritičen, da dokument na 42 straneh, ki sta ga podpisali EU in AstraZeneca, težko opiše kot pogodbo, temveč prej kot izjavo o dobri nameri. Komisiji je očital tudi, da je EU v cepiva investirala bistveno manj kot ZDA in Združeno kraljestvo.
Gallinova je branila pogodbo. Spomnila je na negotovost, v kateri so jo sklenili, in na dejstvo, da so se o šestih pogodbah dogovorili v šestih mesecih. Poudarila je tudi, da so pogodbo v bistvu podedovali od zavezništva Nemčije, Francije, Italije in Nizozemske, ki so se najprej pogovarjale s podjetjem.
Graf o naložbah v cepiva, ki so ga pokazali v parlamentu, je kritizirala, češ da primerja hruške in jabolka, saj v primeru unije ne zajema finančnega deleža, ki ga prispevajo članice - dodatnih 750 milijonov evrov, od tega naj bi 416 milijonov evrov namenili za sedmo in osmo cepivo, za cepivi Novavaxa in Valneve, je pojasnila Gallinova.
Cena, ki jo je plačala EU za cepivo AstraZenece, je po njenih besedah povsem primerljiva s ceno, ki so jo plačali Britanci.
Na očitke, da poteka cepljenje v Izraelu in ZDA bistveno hitreje kot v EU, je odgovorila, da ni česa zavidati Izraelu in ZDA ter da so članice unije po deležu cepljenih v vrhu. Izpostavila je tudi, da so se borili za to, da družbe prevzamejo odgovornost, ter da so kupili vse, kar so v danem trenutku lahko.
“Z več denarja ne bi dobili več odmerkov,” je ponazorila položaj. “V mojem svetu denar ne raste na drevesih,” je še odvrnila evropskim poslancem, ki so bili kritični, ker unija ni namenila več denarja za cepiva.
Sicer pa je generalna direktorica še izpostavila, da ni ključno vprašanje, koliko je unija namenila za cepiva, temveč ali bodo podjetja izpolnila svoje pogodbene obveznosti. Če jih bodo, bo cepiva po njenih besedah dovolj, bistveno pa bo, da bodo članice zmogle hitro cepiti, ko ga bodo prejele.