Bruselj je predstavil predlog reforme skupne kmetijske politike

BRUSELJ> Prenovljena CAP bo pri tem omogočila spodbujanje inovacij, okrepitev ekonomske in ekološke konkurenčnosti kmetijskega sektorja, boj proti podnebnim spremembam ter vzdrževanje zaposlenosti in rasti. Na ta način bo prispevala k uresničevanju razvojne strategije Evropa 2020, so sporočili iz Bruslja.

"Evropska komisija predlaga novo partnerstvo med Evropo in njenimi kmeti s ciljem odgovoriti na izzive, kot so prehranska varnost, vzdržna raba naravnih virov in rast," je ob tej priložnosti povedal evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Dacian Ciolos.

Naslednja desetletja bodo po njegovih besedah ključnega pomena za postavitev temeljev močnega kmetijskega sektorja, ki se bo lahko spopadal s podnebnimi spremembami in mednarodno konkurenco, hkrati pa izpolnjeval pričakovanja državljanov.

Evropa in kmetje potrebujejo drug drugega

"Evropa potrebuje svoje kmete. Kmetje potrebujejo podporo Evrope. Skupna kmetijska politika je tisto, kar nas hrani, je prihodnost več kot polovice našega ozemlja," je poudaril komisar.

V Bruslju ob vsem tem izpostavljajo deset ključnih točk oziroma ukrepov predlagane reforme. Prvi se nanaša na bolj enostavne in usmerjene podpore kmetom za spodbujanje rasti in zaposlenosti. Osnovna dohodkovna podpora naj bi tako zadevala le aktivne kmete, zgornja meja naj bi bila 300.000 evrov letno na kmetijsko gospodarstvo. Pri določitvi zneska bi se upoštevalo število delovnih mest, ki bi nastala na kmetijskih posestvih. Bila bi tudi pravičneje razdeljena med kmete, regije in države članice.

Pomembno je odzivanje na krize

Drugi predlog gre v smeri vzpostavitve primernih oziroma učinkovitih mehanizmov za odzivanje na krize, kot so denimo močne spremembe cen, saj te predstavljajo grožnjo dolgoročni konkurenčnosti kmetijskega sektorja. To področje zadeva tudi vprašanje zavarovanj in vzajemnih skladov.

Tretji se nanaša na okrepitev ekološke usmerjenosti kmetijskega sektorja. Komisija predlaga, da bi 30 odstotkov neposrednih plačil namenili praksam, ki omogočajo optimalno rabo naravnih virov. Te prakse, ki jih je enostavno uvesti in so učinkovite z vidika okolja, so diverzifikacija kultur, vzdrževanje trajnih pašnikov in ohranitev ekoloških rezerv in krajin.

Podvojili bi proračun za raziskave

Pri četrtem gre za dodatne investicije v raziskave in inovacije. Da bi vzpostavili na znanju temelječe kmetovanje in konkurenčno kmetijstvo, komisija predlaga podvojitev proračuna za raziskave in inovacije v kmetijstvu ter ukrepe, s katerimi bi se rezultate raziskav zagotovo preneslo v prakso.

Zmanjšati je treba število posrednikov

Peti predlog predvideva bolj konkurenčno in uravnoteženo prehransko verigo, katere prvi člen je kmetijstvo. Da bi v tej verigi okrepili položaj kmetijstva, ki je močno razdrobljeno, komisija predlaga podpiranje organizacij proizvajalcev ter medpanožnih organizacij, pa tudi razvoj ustreznih povezav med proizvajalci in potrošniki z ne preveč posredniki. Poleg tega sladkorne kvote, ki so izgubile svoj pomen, ne bodo podaljšane na obdobje po letu 2016.

Komisija poleg tega zagovarja spodbujanje kmetijsko-okoljskih ukrepov. V ta namen predlaga, da bi morali biti ohranjanje in obnavljanje ekosistemov ter boj proti podnebnim spremembam, skupaj z učinkovito uporabo virov, dve od šestih prednostnih nalog politike razvoja podeželja.

Podpirati je treba mlade

Sedmi ukrep se nanaša na pomoč mladim kmetom. Za podporo zaposlovanju in spodbudo mladim generacijam, da investirajo v kmetijski sektor, komisija predlaga vzpostavitev nove zagonske podpore, dostopne kmetom, mlajšim od 40 let, med prvimi petimi leti njihovega projekta.

Podeželje se mora razvijati

Pri osmem ukrepu gre za spodbujanje zaposlovanja in podjetništva na podeželju. Komisija predlaga niz ukrepov, namenjenih pospeševanju gospodarske dejavnosti na podeželju in krepitvi pobud za lokalni razvoj. Pripravljen bo denimo tako imenovan zagonski paket, ki bo podprl projekte mikro podjetij, s financiranjem v znesku do 70.000 evrov za obdobje petih let.

Da bi se izognili dezertifikaciji in ohranili bogastvo evropskih ozemelj, komisija ponuja državam članicam možnost, da z dodatnimi odškodninami podprejo kmete z območij z naravnimi ovirami. Ta pomoč bi se dodala drugim podporam, ki so že na razpolago v okviru politike razvoja podeželja.

Enostavnejši birokratski postopki

Pri desetem ukrepu pa gre za preprostejše in učinkovitejše postopke. Da bi se izognili nepotrebnim dodatnim upravnim stroškom, komisija predlaga poenostavitev številnih mehanizmov skupne kmetijske politike, zlasti pravil navzkrižne skladnosti in sistemov nadzora, ne da bi se zato zmanjšala učinkovitost.

Prav tako bi bile poenostavljene podpore za male kmete. Za slednje bi bilo predvideno pavšalno plačilo od 500 do 1000 evrov na kmetijo na leto. Spodbujala se bo tudi prodaja zemljišč s strani malih kmetov, ki opustijo kmetijsko dejavnost, drugim kmetijam, ki želijo prestrukturirati svoja kmetijska gospodarstva.

STA