Bruselj ob določenih pogojih priporoča začetek pristopnih pogajanj z BiH
Evropska komisija državam članicam EU priporoča začetek pristopnih pogajanj z BiH, ko bo ta dosegla določeno raven izpolnjevanja pogojev za članstvo, je danes v Bruslju povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Komisija je danes ocenila tudi napredek drugih držav Zahodnega Balkana na poti v EU.
BRUSELJ > Kot je dejala Ursula von der Leyen ob današnji predstavitvi letošnjega širitvenega poročila, je Bosna in Hercegovina opravila "številne pozitivne politične in zakonodajne korake". Pri tem je omenila hitro sestavo sveta ministrov januarja letos, napredek pa so oblasti v Sarajevu naredile tudi na področjih boja proti organiziranemu kriminalu in terorizmu.
"Obenem pa z zaskrbljenostjo spremljamo sprejemanje neustavnih zakonov s strani predstavnikov oblasti Republike Srbske," je povedala.
Po navedbah visokega uradnika komisije je to ključna težava, ki BiH ovira na njeni poti v EU. Ukrepi, ki so jih sprejeli v Republiki Srbski, predstavljajo "bistveno nazadovanje", je povedal.
Komisija spričo tega državam članicam EU priporoča, da začnejo pristopna pogajanja z Bosno in Hercegovino, ko bo ta dosegla določeno raven izpolnjevanja pogojev za članstvo. Bruselj bo članicam o napredku pri tem poročal najkasneje marca 2024.
BiH je prošnjo za članstvo v EU vložila februarja 2016, decembra lani pa ji je Evropski svet podelili status kandidatke za članstvo.
EU glede na tehnična merila najbližje Črna gora
Danes predstavljeni širitveni sveženj vključuje tudi oceno napredka drugih držav Zahodnega Balkana, med katerimi je EU glede na tehnična merila najbližje Črna gora, navaja vir pri komisiji. Izrazil je upanje, da bo po nedavnem imenovanju vlade Črna gora hitro naredila korak naprej.
Srbija je sicer po oceni komisije v zadnjem letu sprejela številne reforme, vendar pa mora storiti še več. Po navedbah uradnika komisije sta ključni uskladitev zunanje politike z EU, med drugim na področju sankcij proti Rusiji zaradi agresije na Ukrajino, ter normalizacija odnosov s Kosovom.
Napredek pri tem je ključen tudi za odprtje tretjega tematskega sklopa pogajanj, v katerem so poglavja o konkurenčnosti in vključujoči gospodarski rasti, za kar je Srbija že izpolnila tehnične pogoje.
Pomen normalizacije odnosov s Srbijo je Bruselj izpostavil tudi v poročilu o napredku Kosova, ki je še edina država Zahodnega Balkana brez statusa kandidatke za članstvo. Kot je povedala predsednica komisije von der Leyen, bi bila vzpostavitev skupnosti srbskih občin na severu Kosova velik korak naprej.
Glede Albanije, ki je pristopna pogajanja z EU začela julija lani, so medtem viri pri EU poudarili, da je sprejela pomembne reforme, vendar pa jo čaka še nekaj dela pred odprtjem pogajalskega sklopa o temeljnih vrednotah. V Bruslju upajo, da bo Svet EU odločitev o tem sprejel še pred koncem leta.
Upajo tudi na začetek pogajanj o tem prvem tematskem sklopu s Severno Makedonijo, ki je pristopna pogajanja prav tako začela julija lani. Eden od ključnih predpogojev za to je sicer sprememba makedonske ustave.
Pogajanja o članstvu Turčije v EU že več let v zastoju
Bruselj medtem glede Turčije, ki je pogajanja o članstvu v EU začela leta 2005, a so že več let v zastoju, ugotavlja, da v zadnjem letu ni obrnila negativnega trenda odmikanja od EU.
Na decembrskem vrhu, v ospredju katerega bo širitev unije, bosta komisija in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell predstavila posebno poročilo o odnosih s Turčijo.