Bruselj razgrnil načrt za obnovitev schengna do konca leta

BRUSELJ > Temeljni cilj današnjega načrta je premik od enostranskih odločitev za uvedbo začasnega nadzora na notranjih mejah k usklajenemu pristopu in odpravi nadzora na vseh notranjih mejah v schengnu do konca tega leta, je poudaril evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos na novinarski konferenci pred ponedeljkovim vrhom EU in Turčije v Bruslju.

Zaradi migracijskih pritiskov je začasni nadzor v schengnu po podatkih komisije doslej uvedlo osem članic: Nemčija, Avstrija, Švedska, Danska, Norveška, Belgija, Slovenija in Madžarska, s tem da sta ga zadnji dve že lani tudi odpravili. Zaradi teroristične grožnje ga je uvedla tudi Francija.

Popolna vzpostavitev nadzora v schengnu bi letno povzročila od pet milijard do 18 milijard evrov

V komisiji ob predstavitvi načrta za rešitev schengna izpostavljajo, da je schengensko območje, kjer je mogoče potovati brez sistematičnega preverjanja potnih listih, eden največjih dosežkov evropskega projekta in poleg evra najbolj otipljiva korist članstva v uniji.

Začasni nadzor ne le ovira prosto gibanje oseb, temveč povzroča tudi velike gospodarske stroške, opozarjajo v Bruslju. Komisija ocenjuje, da bi popolna vzpostavitev nadzora v schengnu na leto povzročila od pet milijard do 18 milijard evrov ali od 0,05 do 0,13 odstotka BDP neposrednih stroškov.

Članice, kot so Poljska, Nizozemska ali Nemčija, bi se lahko soočile z več kot 500 milijoni evrov dodatnih stroškov v cestnem prometu za prevoz blaga. Podjetja v Španiji ali na Češkem bi lahko imela za 200 milijonov evrov dodatnih stroškov, so ponazorili v komisiji.

Dogovor mora biti dosežen do konca junija

Nadzor na mejah bi stal 1,7 milijona čezmejnih delavcev ali njihovih delodajalcev od 2,5 milijarde do 4,5 milijarde evrov v smislu izgubljenega časa. Najmanj 13 milijonov turističnih nočitev ali 1,2 milijarde evrov bi bilo izgubljenih, vlade pa bi morale za dodatno osebje na mejah plačati najmanj 1,1 milijarde upravnih stroškov, so izračunali v Bruslju.

“A notranjega prostega gibanja ne moremo imeti brez učinkovitega upravljanja zunanje meje,” je znova opozoril komisar ter spomnil na predlog za vzpostavitev evropske mejne in obalne straže. Dogovor mora biti dosežen do konca junija, nov sistem mora v celoti delovati do septembra, je pozval.

Poudaril je tudi, da je treba zagotoviti pospešeno in masovno izvajanje načrtov za premestitev beguncev znotraj unije in za preselitev beguncev iz tretjih držav v unijo, pri čemer bo ponedeljkov vrh pomemben mejnik. Komisija bo 16. marca objavila prvo poročilo o uresničevanju zavez za premestitev in preselitev beguncev. Drugo poročilo bo sledilo 16. aprila, tretje pa 16. maja.

Komisija v načrtu izpostavlja tudi potrebo po takojšnji podpori Grčiji, ki je pod izjemnim pritiskom, in opredeli konkretne korake v prihodnjih mesecih. Grčija mora na primer do 12. marca predstaviti akcijski načrt za odpravo pomanjkljivosti na zunanji meji, nato pa ima še dva meseca časa za ukrepanje. Komisija pa njen akcijski načrt ocenila najpozneje do 12. aprila.

Aprila bodo preverili stanje na grških zračnih, kopenskih in morskih mejah

Od 11. do 17. aprila bo schengenska evalvacijska misija preverila stanje na grških zračnih, kopenskih in morskih mejah. Najpozneje 12. maja mora Grčija poročati o izvajanju priporočil za odpravo pomanjkljivosti na zunanji meji. Če teh ne bo odpravila, bo komisija priporočila uvedbo skrajne možnosti nadzora v schengnu - uporabo 26. člena schengenskega zakonika.

Bruseljski načrt za rešitev schengna vključuje tudi težko pričakovano reformo evropskih azilnih pravil, ki jo je komisija prav tako napovedala za 16. marec. Avramopulos je danes povedal, da nameravajo spremeniti načelo obravnave prošnje za azil v prvi vstopni članici. Reforma naj bi temeljila na solidarnosti in pošteni delitvi bremena med članicami.

Junija se pričakuje tudi ocena možnosti ponovne uporabe dublinske uredbe za Grčijo. V skladu z odločitvama Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča EU iz leta 2011 je namreč Grčija zaradi sistemskih pomanjkljivosti pri obravnavi beguncev izvzeta iz uveljavljanja dublinske uredbe, kar pomeni, da prosilcev za azil sedaj tja ni mogoče vračati, čeprav je to njihova vstopna točka.

STA