Bruselj še dvignil napoved letošnje rasti slovenskega BDP, dodatno znižal pričakovanja za 2023

BRUSELJ > Napoved za 2023 je komisija že julija oklestila za 2,1 odstotne točke. A kljub izraziti umiritvi glede na letos, ko bo Slovenija beležila novo leto visoke gospodarske rasti, bo rast slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) prihodnje leto med višjimi v EU.

Hitrejšo rast bodo imele otoške države Ciper, Malta in Irska, ob tem pa še Španija, Hrvaška, Luksemburg in Romunija.

Rast bo tudi bistveno nad pričakovano krepitvijo BDP v EU in evrskem območju. V obeh območjih naj bi prihodnje leto dosegla 0,3 odstotka.

Letošnja pričakovana rast bo medtem skoraj enkrat višja od evropskega povprečja. V evrskem območju (vključno s Hrvaško, ki bo članica postala s 1. januarjem 2023) naj bi namreč dosegla 3,2 odstotka, v celotni uniji pa 3,3 odstotka.

Komisija je objavila tudi napovedi za 2024. Rast slovenskega BDP naj bi takrat pospešila na 1,7 odstotka in bila tako po zdajšnjih predvidevanjih le malenkost nad pričakovanimi gibanji v evrskem območju in celotni EU. V prvem naj bi namreč rast dosegla 1,5 odstotka, v celotni povezavi pa 1,6 odstotka.

Inflacija bo po napovedih Bruslja ostala visoka tudi v 2023. Za letos Sloveniji komisija napoveduje 9,2-odstotno rast cen življenjskih potrebščin, kar je 1,6 odstotne točke več od julijske napovedi, ki je bila za 1,5 odstotne točke višja od majske napovedi. S tem naj bi bila le malenkost nižja od povprečja EU in za 0,7 odstotne točke višja od povprečja evrskega območja.

V 2023 naj bi se inflacija umirila le malenkostno. Dosegla naj bi 6,5 odstotka, kar bi bilo za 0,4 odstotne točke več od povprečja evrskega območja in 0,5 odstotne točke manj od povprečja EU.

V 2024 naj bi se nato ustavila pri 3,5 odstotka in bila za 0,9 oziroma 0,5 odstotne točke višja od povprečja v evrskem območju ter celotni EU.