Bruselj za Slovenijo predlaga končanje postopka presežnega primanjkljaja

BRUSELJ > Evropska komisija predlaga Svetu končanje postopka presežnega primanjkljaja za tri države, ob Sloveniji še za Ciper in Irsko. Vse tri države so v letu 2015 znižale javnofinančni primanjkljaj pod zahtevano mejo treh odstotkov BDP v skladu s pravili pakta stabilnosti in rasti.

Po pričakovanjih komisije bo popravek trajen, kar pomeni, da bo primanjkljaj vseh treh držav v letih 2016 in 2017 ostal pod tremi odstotki BDP.

“Čestitamo Irski, Cipru in Sloveniji za napredek, ki so ga dosegli pri povrnitvi k zdravim javnim financam,” je ob predstavitvi priporočil na novinarski konferenci v Bruslju dejal evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici.

Za Slovenijo je doslej veljal korektivni del pakta stabilnosti in rasti, od letošnjega leta pa bo, če bodo finančni ministri EU predvidoma junija potrdili predlog komisije, veljal preventivni del pakta. Slovenija je bila v postopku zaradi presežnega primanjkljaja od leta 2009, ko je javnofinančni primanjkljaj ob 7,8-odstotnem padcu BDP poskočil na 5,9 odstotka BDP.

Mejo treh odstotkov BDP je občutno presegal tudi v naslednjih letih. V 2010 je dosegel 5,6 odstotka BDP, v 2011 6,7 odstotka BDP, v 2012 4,1 odstotka BDP, v 2013 pa je zaradi izvedbe obsežne dokapitalizacije bank ob koncu leta poskočil kar na 15 odstotkov BDP. v 2014 se je nato ob okrevanju gospodarstva znižal na pet odstotkov BDP, lani pa na 2,9 odstotka BDP.

Slovenska vlada si je za cilj zadala čezmerni primanjkljaj odpraviti do konca leta 2015, kar je dosegla, njen srednjeročni cilj pa je je strukturno uravnotežen proračunski položaj do leta 2020.

Predlog o končanju postopka presežnega primanjkljaja za Slovenijo je bil tako bolj ali manj pričakovan. Finančni minister Dušan Mramor je v preteklosti že večkrat izrazil prepričanje, da bo primanjkljaj za 2015 nižji od treh odstotkov BDP in da bo Slovenija lahko izšla iz postopka.

Minister je ob tem tudi opozoril, da se bo Slovenija s končanjem postopka premaknila v preventivni proces, v katerem so zahteve po zniževanju primanjkljaja zelo stroge, kar bo razmeroma velik izziv.

V preventivni fazi bo komisija bolj osredotočena na uresničevanje srednjeročnega proračunskega cilja, ki je v primeru Slovenije popolnoma uravnotežen proračun.

Kot omenjeno, je po izračunih slovenskega statističnega urada javnofinančni primanjkljaj Slovenije v letu 2015 dosegel 1,13 milijarde evrov, kar je 2,9 odstotka BDP. Slovenija si za letos prizadeva za 2,2-odstotni primanjkljaj, za leto 2017 predvideva 1,6-odstotni, za 2018 enoodstotni in za leto 2019 0,4-odstotni primanjkljaj.

Če finančni ministri potrdijo predlog komisije, se bo skupno število držav, ki so v postopku zaradi presežnega primanjkljaja, zmanjšalo na šest. To so Francija, Grčija, Hrvaška, Portugalska, Španija in Velika Britanija.

STA