Čakajo nas prve predčasne volitve v zgodovini Slovenije

LJUBLJANA> V preteklosti se je že dvakrat zgodilo, da je državni zbor izglasoval nezaupnico vladi, a je v obeh primerih izvolil novega mandatarja. To se je zgodilo leta 1992, ko je moral premiersko funkcijo zapustiti Lojze Peterle, leta 2000 pa tudi Janez Drnovšek.

Tokrat pa kandidata za novega mandatarja ni, zato se je predsednik republike Danilo Türk v skladu z ustavo odločil, da bo parlament razpustil 21. oktobra. Nato bo razpisal predčasne parlamentarne volitve, ki bodo 4. decembra.

Odprla se je pravna dilema

Ustava določa, da mora predsednik republike razpisati volitve v 30 dneh od izglasovane nezaupnice. Ob tem se je odprla pravna dilema, ali lahko predsednik republike v primeru, da ni nobenega predloga za novega mandatarja, premier, ki mu je bila izglasovana nezaupnica, pa glasovanja o zaupnici ne namerava zahtevati še enkrat, državni zbor razpusti pred potekom 30-dnevnega roka. Pri tem vprašanju so bila mnenja pravnih strokovnjakov deljena, Türk pa se je po posvetovanjih s pravniki in predstavniki strank odločil, da bo parlament razpustil po izteku 30-dnevnega roka.

Ko predsednik republike razpusti parlament in razpiše predčasne volitve, mora biti nov državni zbor izvoljen najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega, predčasne volitve pa so lahko najprej v 40 dneh od dneva razpisa.

Mandatna doba državnega zbora se konča s prvo sejo novega državnega zbora, ki jo skliče predsednik republike najpozneje 20 dni po njegovi izvolitvi. Državni zbor v sedanji sestavi do tedaj formalno še vedno obstaja in tako tudi poslanci do ustanovne seje novega sklica parlamenta obdržijo svoje mandate, pri čemer pa so njihove pristojnosti omejene.

DVMK se intenzivno pripravlja na volitve

Direktor Državne volilne komisije (DVK) Dušan Vučko je pojasnil, da mora Türk v odloku o razpustu parlamenta in razpisu predčasnih volitev tudi določiti dan, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila. Ko bodo začeli teči ti roki, bo pred volilnimi organi vrsta nalog: določiti bodo morali sedeže in območja volišč, imenovati volilne odbore, pripraviti volilne imenike, skratka vse potrebno za izvedbo glasovanja.

DVK se po Vučkovih besedah na izvedbo volitev že pripravlja. Tako so po njegovih besedah že intenzivirali pogovore z vsemi zunanjimi izvajalci, ki zagotavljajo tisk in distribucijo volilnega gradiva, v prihodnjem tednu pa pričakujejo, da bodo začeli pogovore tudi glede elektronske podpore volitvam.

Zbiranje podpisov podpore se začne, ko začnejo teči roki za izvedbo volitev

Politične stranke, skupine volivcev oziroma posamezniki, ki bi se želeli potegovati za sedeže v parlamentu, bodo lahko od dneva, ko bodo začeli teči roki za izvedbo volitev, začeli pridobivati podpise podpore volivk in volivcev, potrebne za vložitev kandidatnih list.

Kandidature z najmanj 50 podpisi v volilni enoti

Kandidate za poslance lahko predlagajo politične stranke in volivci. Politična stranka lahko vloži listo kandidatov v vsaki volilni enoti, če jo podprejo najmanj trije poslanci oziroma v posamezni volilni enoti s podpisi najmanj 50 volivcev. Če pa želi kandidatno listo vložiti skupina volivcev, mora njeno kandidatno listo v posamezni volilni enoti s podpisi podpreti najmanj tisoč volivcev.

Na parlamentarnih volitvah lahko torej nastopijo tudi različna gibanja in društva, če jim le uspe zbrati zadostno število podpisov volivcev.

Da se bodo potegovali za poslanske mandate s pomočjo podpisov volivcev, so že napovedali v novoustanovljenem Gibanju Za Slovenijo, za nastanek katerega so se zavzeli nestrankarski župani po Sloveniji. Nedavno ustanovljeno Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije, ki mu sopredsedujeta publicistka Manca Košir in nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, pa naj bi se preoblikovalo v stranko.

Štiriodstotni volilni prag za v parlament

Ustava določa, da se poslanci volijo po proporcionalnem sistemu s štiriodstotnim volilnim pragom za vstop v državni zbor. 88 poslancev se izvoli v osmih volilnih enotah, ki so razdeljene na enajst volilnih okrajev. V vsakem okraju se glasuje za enega poslanca. Italijanska in madžarska narodna skupnost pa v parlament izvolita po enega poslanca. Na posamezni kandidatni listi je lahko največ toliko kandidatov, kolikor se jih voli v volilni enoti, vsakdo pa lahko kandidira samo v eni volilni enoti in na samo eni listi kandidatov.

Prvič bodo v celoti veljale ženske kvote

Na tokratnih parlamentarnih volitvah bodo prvič v celoti veljale tako imenovane ženske kvote. To pomeni, da na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 odstotki skupnega dejanskega števila kandidatov na listi. Pri tem sicer ni določeno, kako morajo biti kandidati po spolu razporejeni.

Postopek kandidiranja v strankah ali s strani skupin volivcev traja do 25. dne pred dnevom glasovanja. Tedaj se tudi izteče skrajni rok za vložitev kandidatur pri volilnih komisijah volilnih enot. Za vsako kandidaturo je potrebno tudi pisno soglasje kandidata, ki pa je nepreklicno, kar pomeni, da kandidati soglasja ne morejo umakniti.

Kampanja se bo začela 4. novembra

Volilna komisija volilne enote bo nato predložene liste pregledala, jih bodisi potrdila ali zavrnila, če pa bo ugotovila formalne pomanjkljivosti, ki jih je možno v postopku odpraviti, bo od predlagatelja liste zahtevala dodatna pojasnila oziroma odpravo pomanjkljivosti.

Volilna kampanja pred parlamentarnimi volitvami se bo uradno začela 30 dni pred volitvami, torej 4. novembra, končati pa se mora najpozneje 24 ur pred dnem glasovanja.

STA