Čakalne vrste se sicer krajšajo, a želenega reda še ni
S ciljem skrajšati predolgo čakanje slovenskih bolnikov na specialistični pregled, zdravljenje in operacijo, je lani zdravstveno ministrstvo uveljavilo pravilnik o najdaljšem dopustnem čakanju - tri mesece za storitev z oznako hitro, šest z oznako redno in leto za nekatere posege. Če bolnik po teh določilih ne bo na vrsti, ga morajo usmeriti drugam.
LJUBLJANA> Če ga po letu dni ne začnejo zdraviti, ga morajo vsaj pregledati. Vse to v celoti še ne deluje, a naj bi že v kratkem, tudi s pomočjo prečiščenih, elektronsko dostopnih seznamov in dodatnega programa dela.
Čakalne sezname in vrste je treba spraviti v red, je odločen zdravstveni minister Dorjan Marušič. Seznami so v primerjavi z lanskimi in preteklimi leti že kakovostnejši, a je na njih še dva odstotka podvajanj.
Na umetno koleno je treba v Celju čakati poltretje leto, v Murski Soboti le mesec. Najkrajše je čakanje na CT v izolski bolnišnici (v povprečju dva tedna). Drugod so vrste za CT in MR še občutno predolge. Nedopustno dolge vrste so tudi v urologiji. Te dni opravljena anketa ministrstva o čakanju potrjuje, da so razmere iz mesece v mesec boljše. Večina zdravstvenih organizacij že objavlja čakalne dobe na spletu. Vsaj eden od izvajalcev za posamezno storitev omogoča izpeljavo želene storitve po pravilniku. Kritični pa so do nekaterih izvajalcev glede postopkov naročanja po telefonu in svetovanja za ponudnika z najkrajšimi vrstami.
Sezname še pregledujejo
Doslej je posebna komisija prevetrila 70 odstotkov čakalnih seznamov. Ti so, združeni objavljeni na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja (IVZ).
“Nujno bo treba čakanje na vse storitve dosledno prilagoditi pravilniku,” pravi Marušič in dodaja, da je čakanje na ortopedske operacije nedopustno dolgo, prav tako na preiskave s CT in MR, pa tudi v urologiji. “Po uveljavitvi pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah so se slednje že zmanjšale, ponekod do 60 odstotkov.” Čakanje na specialistične preglede in posege je povečini že krajše kot lani. “K temu nas zavezuje tudi evropska direktiva,” pribija minister.
Podvajanja in celo preminuli
Biserka Simčič z zdravstvenega ministrstva omenja, da se doslej zbrani podatki nanašajo na 23. december, čez dva tedna pa bodo na voljo podatki za lansko leto v celoti.
Zdaj morajo vsi izvajalci zdravstvenih storitev z vseh seznamov izbrisati podvajanja; isti bolnik je kdaj za isto storitev vpisan večkrat ali pa je na več seznamih. Pred petimi leti je bilo takih podvajanj petina. Med čakajočimi so ponekod celo že preminuli.
Izvajalci morajo IVZ poslati tudi seznam bolnikov, ki presegajo najdaljšo dopustno čakalno dobo. Skladno s pravilnikom morajo namreč izvajalci takšne bolnike povabiti na kontrolni pregled, če jih med tem niso začeli zdraviti.
Denar bo
V sodelovanju z zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ministrstvo načrtno skrajšuje čakalne dobe tudi s pomočjo dodatnega financiranja storitev tam, kjer so vrste najdaljše. ZZZS bo tako za nekatere storitve izvajalcem financiral 20 odstotkov preseganja programa, poleg tega bodo izvajalcem plačali do deset odstotkov več prvih specialističnih pregledov.
Po besedah Sladjane Jelisavčič iz ZZZS nameravajo v prihodnje na podlagi seznamov povečevati obseg tistih programov, kjer je čakanje dolgo. Na ta račun bodo zmanjšali programe, kjer imajo razmeroma kratke čakalne dobe. Pri posameznih izvajalcih bodo preverili realizacijo programa dela za lani. Če kdo ni uspel opraviti pogodbeno opredeljenega programa, bodo del tega programa podelili drugemu izvajalcu.
Najbliže ali pa kje drugje
Zdaj ZZZS in ministrstvo preverjata tudi, ali so vsi uredili elektronsko čakalno listo za storitve, ki presegajo čakalne dobe. Od januarja je na spletnih straneh IVZ na voljo aplikacija, kjer lahko vsakdo najde podatke o postopkih in posegih v vseh specialističnih ambulantah.
“Gre za orodje, nujno za izboljšanje kakovosti zdravstvenega sistema,” omenja Marušič. “Odpravili bomo tudi prakso, ko veliko zdravstvenih organizacij, ki sodelujejo v shemi skrajševanja čakalnih dob, pacientom še vedno ne predlaga obiska pri drugem izvajalcu, kjer bi prišel prej na vrsto.” Usmeritev je sicer takšna, da naj bi bil vsak bolnik zdravljen čim bliže domu. Če to ni mogoče, naj bi ga napotili drugam v državi.
JASNA ARKO, STA
