Čakalne vrste na spletu in v čakalnicah
Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov je začel veljati lanskega septembra, v celoti pa je začel veljati januarja letos.
ČAKALNE VRSTE> Poleg zaveze, da morajo vse zdravstvene ustanove najkasneje od januarja letos na spletu redno objavljati čas čakanja za vse storitve, ki jih opravljajo, opredeljuje tudi, koliko časa naj oboleli najdlje čaka na posamezen pregled. Čas čakanja je odvisen od tega, za kako nujen primer gre. To na napotnici za pregled oziroma poseg opredeli že bolnikov izbran osebni zdravnik.
Pravilnik je plod prizadevanj zdravstvenega ministrstva zagotoviti red in odpraviti nedopustno dolge čakalne vrste za posamične preglede ter storitve.
Čeprav so slednje ponekod med drugim posledica premalo specialistov (kot velja, denimo, za revmatologe v izolski bolnišnici, ki je odsoten iz zdravstvenih razlogov, pri nadomeščanju pa so težave, saj je teh specialistov v državi premalo), pravilnik veleva, da mora imeti vsaka zdravstvena ustanova odgovornega za vodenje čakalnih knjig, podatke o vrstah in dobi čakanja pa morajo sporočati nacionalnemu inštitutu za varovanje zdravja (IVZ).
Javni podatki
Izvajalci zdravstvenih storitev (zdravstveni domovi, bolnišnice, klinike, koncesionarji), ki so del javnega zdravstva, morajo od prvega dne letošnjega leta dalje na svojih spletnih straneh, na spletni strani IVZ in v vseh čakalnicah objavljati čas čakanja na vse storitve in posege.
Tako bolniki lahko sami ugotavljajo, kje so vrste najkrajše in se, skladno s pravico do proste izbire zdravnika in izvajalca, odločali, kam se bodo odšli zdravit in se tam naročili. V ministrstvu pričakujejo, da bo veliko bolnikov izbiralo ustanove in specialiste z najkrajšimi čakalnimi vrstami. Dodajajo, da že dalj časa vsak mesec izvajajo ankete o čakalnih dobah in vrstah za posamične zavode, preverjajo najkrajšo dobo za posamezne storitve in analizirajo razmere v sistemu javnega zdravstva.
Prvi in kontrolni pregled
Pomembno je, da bolniki ločijo med pojmoma prvi in kontrolni pregled. Prvi pregled, tako pravilnik, “je namenjen opredelitvi novo nastalega zdravstvenega problema oziroma akutnega poslabšanja kroničnega zdravstvenega stanja ter načrtovanju potrebnih preiskav in zdravljenja. Prvi pregled se pri izvajalcu na primarni ravni zdravstvene dejavnosti opravi zaradi novo nastalega zdravstvenega problema ali akutnega poslabšanja kroničnega zdravstvenega stanja pacienta. Na prvi pregled pri specialistu pa je pacient napoten zaradi novo nastalega zdravstvenega problema ali akutnega poslabšanja kroničnega zdravstvenega stanja. Prvi pregled se na čakalnem seznamu označi s črko P,” veleva pravilnik.
Natančno je opredeljen tudi kontrolni pregled. Pravilnik med drugim navaja, da gre za preverjanje učinkov začetega zdravljenja, morebitno načrtovanje dodatnih preiskav in sklenitev zdravstvene obravnave. Kontrolni pregled morajo za to pooblaščeni na čakalnem seznamu označiti s črko K.
Stopnje nujnosti in še dopustni čas
Za bolnike je pomembna v pravilniku opredeljena najdaljša dopustna čakalna doba za posamezno zdravstveno storitev. Predpis navaja, da je določena glede na stopnjo nujnosti zdravstvene storitve, upoštevaje zdravstveno stanje pacienta. Opredeljuje tudi stopnje nujnosti - nujno, hitro in redno.
Storitev, opredeljena z oznako nujno, mora biti opravljena takoj, najpozneje v 24 urah od napotitve in skladno s pravilnikom “ni predmet čakalne dobe oziroma čakalnega seznama.” Storitev, označena kot hitro, mora biti opravljena najpozneje v treh mesecih. Storitev, označena kot redna, pa najpozneje v šestih mesecih.
Pravilnik v tretjem členu navaja še: “Ne glede na rok iz četrtega in petega odstavka tega člena najdaljša dopustna čakalna doba znaša pri malignih obolenjih en mesec; pri ortopedskih operativnih posegih 12 mesecev; za izdelavo protetičnih nadomestkov po končni sanaciji zobovja 12 mesecev; za ortodontsko zdravljenje, ki je označeno s stopnjo nujnosti hitro 12 mesecev, redno pa 18 mesecev. Najdaljša dopustna čakalna doba v Sloveniji je spoštovana, če je čakalna doba za določeno zdravstveno storitev pri najmanj enem izvajalcu znotraj najdaljših dopustnih čakalnih dob, določenih v tem členu.”
Strokovni kriteriji
Posebej so opisani še strokovni kriteriji razvrščanja v stopnjo nujnosti, ki jih za razvrščanje v posamezno stopnjo nujnosti pripravijo posamezni razširjeni strokovni kolegiji.
Stopnjo nujnosti pri vsakem bolniku določi zdravnik, ki pacienta napoti na zdravljenje, upoštevaje uveljavljene sodobne medicinske smernice in priporočila, strokovne standarde, dobre prakse in zakon o pacientovih pravicah. Stopnjo nujnosti označi na za to predpisani napotnici. Če pa specialist, ki zatem sprejme bolnika, ob pregledu ugotovi drugačno (višjo ali nižjo) stopnjo nujnosti, kot jo je določil osebni zdravnik, ga mora s tem seznaniti, velja pa tista stopnja nujnosti, kot jo je ugotovil specialist.
Ob enaki stopnji nujnosti se pri uvrščanju pacienta na čakalni seznam poleg časa prijave na zdravstveno storitev upoštevajo še posamezni prednostni kriteriji - nosečnost, dojenje in preprečitev nastanka potreb po dodatnih zdravstvenih storitvah zaradi nastanka novega zdravstvenega problema, ki izvira iz prvotnega zdravstvenega stanja kot vzroka za uvrstitev na seznam čakajočih. Ob teh kriterijih je treba upoštevati tudi dejstvo, da je bolnik na bolniškem dopustu zaradi bolezni ali poškodbe in zaradi tega nujno potrebuje še specialistični pregled.
Vse čakalne knjige in seznami morajo biti vodeni v elektronski obliki in javno dostopni, prav tako kot tudi imena zaposlenih, ki so odgovorni za vodenje teh seznamov.
Nove napotnice
V zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki je plačnik storitev na podlagi predpisanega zdravstvenega zavarovanja, med drugim pojasnjujejo, da so 1. januarja letos zaradi teh novosti v veljavi nove, spremenjene napotnice ZZZS. Damjan Kos, vodja sektorja za informiranje in odnose z javnostmi v ZZZS med drugim omenja, da so bile nove napotnice nujne zaradi oznak o stopnji nujnosti in opredeljenih kriterijev za pregled oziroma poseg. ”Dodali smo tudi novi rubriki - 11 je RDP (radiološko diagnostična preiskava) in 12, ki je MKB (mednarodna klasifikacija bolezni) ter še nekaj drugih sprememb, s čimer so vsi zdravniki dodobra seznanjeni,” omenja sogovornik.JASNA ARKO
