Če zapisano ni tisto, kar je mišljeno

Svetopisemskemu Mojzesu sta zadoščali le dve kamniti plošči, kamor mu je judovski edini bog Jahve zapisal vseh deset zapovedi, da je z njimi vodil svoje ljudstvo iz suženjstva v Egiptu v obljubljeno deželo Kanaan, današnjo Palestino. Kateri parlament bi danes porabil zgolj dve kamniti plošči, da bi na njih objavil ustavo za svoje ubogljivo in ubogo ljudstvo? Ni ga takega junaka jezikovnega strokovnjaka - ne med povečini nakladaškimi, ne med redkimi, preredkimi govorniško izurjenimi parlamentarci - ki bi bil sposoben takega koraka, drage bralke in bralci.

Mi pišete, da v dandanašnjih časih - časih “gostorečnega govnanja”, ko ne klešemo besed v kamen, temveč jih potratno “trosijo okoli sebe z zdravo pametjo na mrtvo skregani politiki” in objavljajo vsemogoči in vsemogočni časopisi, blogi, twitterji, facebooki - za zgoščen pomen v govorjenju in pisanju nimamo več smisla niti volje. Danes kot da “ti ljudje samo nakladajo”, mi pišete, “drug drugega nategujejo”, “utemeljujejo bedarijo z bedarijo”, v jeziku pa “ljubljančijo”, se “kot afne ljudstvu pačijo in po kokošje kokodakajo”, tako da je “vse skupaj grd nateg”.

Tako mi pišete premnogi. In še dosti hujšega, podobno jeznega, že dve leti in več, drage bralke in bralci, kolikor po vaši zaslugi vsi skupaj pišemo ob petkih te Minute. Vaša nejevolja je uperjena predvsem v plehke misli “nakladačev”, a večinoma pokažete tudi na slab jezik. Jezik, ki je zmerom takšen, kakršne so misli, ki jih kdo zapiše: lepe misli, lepši jezik, slabe misli, slabši jezik, nedomišljena trditev, nedomiseln in nedomišljen jezik.

Danes se omejimo le na nekatere drobne jezikovne površnosti. Vse so vzete iz časopisov. Marsikatera je med njimi taka, da ko je zapisana, med bralce seje zmedo, saj ne vedo, kaj berejo in če zapisano sploh prav razumejo. To zadrego povzročijo že drobcene napake zoper logiko, kakršno na primer srečamo v trditvi: da se “v koprski marini obeta dren”. Tu je novinar pokazal, da mu ni dobro znana iz nemščine povzeta spačenka drenj, drenja, ki pomeni gnečo (drenjati se). Zato jo je iz površnosti zamenjal s trdim, zdravim in koristnim grmom dren, drena. Ta napaka je še nedolžna, poglejmo kako hujšo:

>“Gadafi nima več prijatelja, ki bi mu še pisal.” Tu ni jasno, ali naj bi prijatelj pisal Gadafiju ali Gadafi prijatelju. Rešitev najdemo, če oziralni zaimek “ki” zamenjamo s “kateri”. Torej: Gadafi nima več prijatelja, kateri bi mu pisal. Ali pa: Gadafi nima več prijatelja, kateremu bi pisal.

>“Novinarji so poslušali ostro kritiko predstavnikov slovenskega Unicefa.” Spet ne vemo, ali je bila kritika namenjena predstavnikom Unicefa ali so jo ti predstavniki uperili na njó, ki je Unicef zapustila (izstopila je Milena Zupančič). Rešitev: novinarji so poslušali predstavnike Unicefa, ki so ostro kritizirali Mileno. Ali: novinarji so poslušali Mileno, ki je ostro kritizirala predstavnike Unicefa.

>“Slovenska vlada čaka na blagoslov Bruslja.” Tu ni jasno, ali čaka, da bo kak bruseljski Rode blagoslovil mesto Bruselj, ali pa da v Ljubljano pride kak blagoslov od oblasti iz Bruslja. V prvem primeru bi bilo prav zapisati: vlada čaka, da bodo najprej blagoslovili Bruselj. V drugem pa, da vlada čaka dovoljenje (blagoslov) od nadrejenih iz Bruslja.

>“Gorki je v Neaplju ves čas kadil z naglimi vzdihi in izdihi.” Tu je dokaj čudno to, da bi pisatelj Gorki med kajenjem vzdihoval. Najbrž je samo cigaretni dim hlastno vdihoval (inhaliral).

>“Spektakularne aretacije policistov.” Ker običajno policisti aretirajo barabo, tu nastane zmeda, saj se zdi, kot da je kak strog organ aretiral policiste. V resnici so policisti aretirali zasačene kradljivce. Torej so policisti spektakularno aretirali tatove, niso pa bili spektakularno sami aretirani.

>“Pavliha je dvignil roke nad arbitražo.” Če kdo dvigne roke nad človeka, to pomeni, da tega človeka hoče udariti ali, bognasvaruj, tudi ubiti. Če jih dvigne od človeka (roke stran), pomeni, da noče več imeti z njim nobenega opravka. In za kaj gre pri arbitraži? Marko Pavliha se je odločil, da ne bo več sodeloval v strokovni komisiji, ki naj bi pripravila podlage za določitev meje med Hrvaško in Slovenijo. Torej ni dvignil rok nad arbitražo, da bi jo recimo izničil, razveljavil, ampak je le dvignil roke od arbitraže, ker noče več pri njej sodelovati.

>“Glock se izogiba javnosti kot kuga.” Avstrijec Glock je obogatel, ker je iznašel in dobro prodal mojstrsko orožje (polavtomatsko pištolo), zato se - prebogat - ne mara kazati preveč v javnosti. Vendar se ji ne izogiba kakor kuga, ker kuga nas napade in ne beži pred nami. Glock se javnosti izogiba kakor kuge (tudi kakor kugi) - po ljudsko: kot hudiček križa.

Zdaj vidimo, kako težko je pisati in govoriti tako, da več poveš, kot izrečeš in zapišeš. Tako pisanje je v današnjih časih besedičenja redek pojav kot med tajkuni poštenjak. Do jezikovnih spodrsljajev, ki smo jih navedli, prihaja zato, ker je slovenščina med najbolj logičnimi indoevropskimi jeziki in zato takoj pokaže na napake. Vanje nas zavede prevelika želja, da bi bili v besedah kar najbolj učinkoviti, a to željo spremlja tudi velika jezikovna površnost. Saj vemo: dober govornik bo napisal en sam dober govor v sedmih dneh, slab govornik sedem govorov v spakedranščini na teden - trd bedak, pa tudi dva na dan.

Je že prav svoj jezik spoštovani, negovati in tudi s tem skrbeti za ugled države, ki ji pravimo Slovenija, da nas ne bodo v svetu spraševali; “Kje pa je že ta Slovaška?” Lepo vas pozdravljam, spoštovane bralke in bralci.

JOŽE HOČEVAR