Cerar in Hollande za ohranitev Grčije v evroobmočju
Premier Miro Cerar se je mudil na delovnem obisku v Parizu, kjer se je sestal s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom. Poleg dvostranskih odnosov med državama je bila v ospredju pozornosti grška kriza. Cerar je nagovoril tudi Svet OECD, ob robu obiska pa novinarjem razkril, da je Slovenija pripravljena sprejeti od 250 do 300 beguncev.
PARIZ > Slovenski premier in francoski predsednik sta se strinjala, da je treba storiti vse, kar je mogoče, da omogočimo Grčiji, da s konstruktivnim pristopom ostane članica območja evra, da se v okviru danih pravil najde toliko manevrskega prostora, da se ta skupna zgodba nadaljuje, je sinoči po srečanju dejal premier Miro Cerar.
Grčija mora ostati v območju evra
Grška prošnja je prišla, bila je tudi pričakovana, zdaj mora biti podrobno opredeljena v sklopu programa, pa je o dogajanju v zadnjih dneh dejal francoski predsednik Francois Hollande. “Torej, čakam. Menim, da smo eno etapo že premostili, so pa še druge,” je ocenil v odgovoru na vprašanje, kako komentira grško prošnjo za program pomoči iz stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM. Pri tem je znova opozoril, da je časa malo.
Francija si bo po njegovih besedah prizadevala, da se Grčijo spodbudi, da posreduje čim podrobnejše elemente, kar je potrebno za okrepitev zaupanja, ki je nepogrešljivo, ter prepričevala, da Grčija mora ostati v območju evra in da Grki morajo zagotoviti elemente, ki bodo to omogočili.
Tudi Cerar je znova poudaril, da mora grška vlada s svojimi predlogi prepričati institucije in članice območja evra, da misli resno s strukturnimi in drugimi reformami, ki bodo omogočile, da bodo Grki dosegli trajnostni razvoj.
Okrepili bo gospodarsko sodelovanje med državama
Slovenski premier in francoski predsednik sta govorila tudi o krepitvi gospodarskega sodelovanja. “Ocenila sva, da je naše sodelovanje tako na gospodarskem kot na drugih področjih zelo dobro, želimo pa si izboljšav, možnosti so še številne,” je dejal Cerar.
Po Cerarjevih besedah sta se s Hollandom pogovarjala o možnosti, da bi konec avgusta na blejskem forumu gostili posebno gospodarsko-investicijsko delegacijo, ki bi preučila možnosti za nadaljnje naložbe in sodelovanje v Sloveniji.
Svet OECD pohvalil strukturne ukrepe v Sloveniji
Cerar je popoldne obiskal Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), kjer se je sestal z generalnim sekretarjem Angelom Gurrio in nagovoril Svet OECD. OECD je navedel kot pomembnega partnerja Slovenije pri nadaljnjih reformah in snovanju razvojne strategije.
Veleposlaniki Sveta OECD so pozdravili, da je Slovenija v zadnjem obdobju naredila pomembne strukturne ukrepe, ki že kažejo pozitivne rezultate, in posebej poudarili dejstvo, da so bili ti ukrepi izvedeni v dialogu s socialnimi partnerji.
Premier je z zadovoljstvom ocenil, da je Svet OECD obiskal v času, ko slovensko gospodarstvo že zaznava trende okrevanja, politični prostor pa je vse stabilnejši. Delno je to povezano z globalnimi gospodarskimi trendi, je priznal, a pomembni dejavniki so tudi v stabilizaciji slovenskih javnih financ in ukrepih v smeri strukturnih reform, ki se jih loteva vlada.
Skrajni čas za razvojno strategijo
Dejal je, da je prišel skrajni čas, da si v Sloveniji postavimo nove dolgoročne nacionalne razvojne cilje in strategijo, ki bo osnovana na viziji in strateških usmeritvah slovenske družbe v prihodnje.
S ciljem čim bolj kakovostno pripraviti razvojno strategijo za obdobje do leta 2050 se je vlada tudi povezala s predstavniki OECD. Na OECD so se tako v zadnjih tednih mudili slovenski ministri, da skupaj zasnujejo projekte na področjih, kot so aktivacija delovnega trga, regulatorni okviri, merjenje blaginje, izboljšanje javnega sektorja in javno-zasebnih partnerstev.
“Pri tem posebej cenimo kapacitete OECD glede strateških napovedi, ki jih bomo uporabili pri oblikovanju naše vizije in določanju ciljev za naslednja desetletja,” je dejal premier. Opozoril je, da si slovenska vlada ne želi, da bi dokument ostal le lepo napisan papir, ampak si bo prizadevala oblikovati strategijo, ki bo odražala skupno vizijo prihodnosti celotne države za vse njene prebivalke in prebivalce.
Vrnitev Slovenije na pot perspektivnih držav
Pred obiskom OECD je Cerar nagovoril člane komisije za zunanje zadeve francoske narodne skupščine in se sestal z državnim sekretarjem za evropske zadeve Harlemom Desirjem.
V nagovoru članov komisije za zunanje zadeve francoske narodne skupščine je Cerar poudaril, da se Slovenija vrača na pot perspektivnih držav.
Zagotovil je, da bo slovenska vlada nadaljevala z zagotavljanjem politične stabilnosti, pri čemer bo na eni strani skrbela za kontinuiteto vsega dobrega, kar je bilo doseženega v zgodovini države, na drugi strani pa bo posegala v tiste zadeve, ki terjajo prelom s slabimi praksami ali ustrezno posodobitev, so sporočili iz Cerarjevega kabineta.
Slovenija pripravljena sprejeti od 250 do 300 beguncev
Cerar in Hollande sta govorila še o različnih mednarodnih temah, tudi o trenutno enem najbolj perečih vprašanj migracij. Ob tem je Cerar dejal, da je Slovenija pripravljena sprejeti od 250 do 300 beguncev. “Po mojem trenutnem vedenju se številka, ki bi nam ta hip lahko pripadla, ki bi jo bili pripravljeni sprejeti, giblje med 250 in 300 beguncev. Vendar pa počakajmo, da vidimo, ali se bo ta številka kaj povečevala ali zmanjšala. To so kapacitete, ki jih je Slovenija vsekakor voljna ponuditi,” je poudaril.
Po njegovih besedah je treba torej počakati na razpravo na neformalnem zasedanju notranjih ministrov v Luksemburgu, kajti za zdaj so za merila, na podlagi katerih je opredeljena številka, izvedeli po neformalnih poteh.
Premier je še pojasnil, da je organiziral dopisno sejo vlade, na kateri so odločali o stališču do trenutnih predlogov za razporeditev beguncev, ki jih je Slovenija pripravljena sprejeti.
Cerar upa na integracijo Zahodnega Balkana v evropski prostor
Cerar in Hollande sta se v srečanju dotaknila tudi Rusije in Ukrajine ter Zahodnega Balkana.
Slovenski premier upa, da bosta uspeli Slovenija in Francija v sodelovanju spodbuditi evropske akterje, da omogočijo državam Zahodnega Balkana, da se postopno, a zagotovo integrirajo v evropski prostor na vse možne načine, da bodo tudi oni nekega dne del evropske družine.
STA